Fajonova na Reki pozvala k obnovi schengna

Slovenija vztraja, da se obnovi schengen, je poudarila Fajonova. Rešitve glede nezakonitih migracij je treba sprejeti na ravni Evropske unije, je dodala. Številke nezakonitih prehodov meja po njeni oceni trenutno ne upravičujejo odločitve Dunaja o podaljšanju nadzora meje. Kot je poudarila, je Slovenija pripravljena pomagati pri varovanju zunanjih meja schengna.

"Verjamem, da si nihče ne bi želel, da bi prišli v situacijo, ko bi bili prisiljeni tudi v Sloveniji uvajati notranje kontrole," je poudarila in pri tem omenila tudi prihajajoče poletne mesece, ko ponavadi naraste število ljudi na zahodnobalkanski migrantski poti. Hkrati se v tem času poveča tudi število regularnih prehodov meje, ko turisti množično obiskujejo Hrvaško.

Fajonova je povedala, da gre po njenem mnenju pri nadzoru meja Avstrije za tamkajšnje notranjepolitično vprašanje, zaradi česar ne verjame, da si bodo glede tega na Dunaju premislili. Kot je dejala, je danes s kolegoma iskala skupen interes za varovanje zunanjih meja schengna, ob tem pa pojasnila, da Slovenija v okviru nove misije Frontexa v Severno Makedonijo pošilja pet svojih policistov.

Ministri so na novinarski konferenci poudarili, da želijo okrepiti skupno delovanje v tretjih državah, pri čemer so izpostavili države Zahodnega Balkana. Fajonova je na tem področju pohvalila korake, ki to regijo približujejo EU, sama pa je prepričana, da lahko Slovenija z Avstrijo in Hrvaško pomaga tem državam tudi pri sprejemanju potrebnih reform.

Ob tem je spomnila na njeno pot v Podgorico, ko je decembra skupaj z avstrijskim kolegom Alexandrom Schallenbergom v imenu visokega zunanjepolitičnega predstavnika Evropske unije Josepa Borrella posredovala pri reševanju tamkajšnje politične krize.

Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je sicer mnenja, da schengen ne deluje. Po njegovih besedah v schengenskem območju "obstaja vidik nefunkcionalnosti", pri čemer je opozoril na visoko število prošenj za azil, s katerimi se sooča njegova država.

Avstrija si sicer želi, da bi ponovno imeli pravo schengensko območje, brez notranjih meja, je še pojasnil na novinarski konferenci. Minister je pri tem spomnil, da je tudi Nemčija nedavno zaprosila za ponovno podaljšanje nadzora na meji z Avstrijo, slednja pa je bila nato primorana podaljšati mejni nadzor s sosednjimi državami.

Hkrati je pri omembi tretjih držav  Fajonova izpostavila Afriko. Na tej celini in drugod po svetu si bodo tri države nudile tudi konzularno podporo, so se dogovorili na tristranskem srečanju.

Ministrica je za STA pojasnila, da so med državami, ki bi jih lahko skupaj obiskali, razmišljali o Nigeriji ali Somaliji, pa tudi Moldaviji. Želja je, da bi se na takšne poti podajali z mandatom EU.

Kar se tiče Ukrajine, ki se več kot eno leto spopada z rusko invazijo, so ministri enotni glede podpore Kijevu, vsi trije so izrazili tudi željo pri sodelovanju pri obnovi Ukrajine.

Ministri so si danes tudi ogledali terminal za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na otoku Krk, ki ga je hrvaški gostitelj Gordan Grlić Radman označil za evropski projekt. V kontekstu vojne v Ukrajini namreč obstaja potreba po diverzifikaciji energetskih virov, tako da Dunaj in Ljubljana pozdravljata načrte Zagreba o povečanju zmogljivosti terminala.

Kar se tiče načrtovane gradnje plinovoda od Krka proti Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in Madžarski, je Fajonova pojasnila, da sta se o tem že pogovarjala predsednika vlad Slovenije in Hrvaške, Robert Golob in Andrej Plenković, tudi nadalje pa bodo pogovori o tem tekli na ravni premierjev.

Fajonova je v tem kontekstu poudarila, da bo Slovenija s Hrvaško podpisala sporazum o solidarnostnih ukrepih za zanesljivo oskrbo s plinom, kot je pred tem že storila z Italijo. Pogovori o takšnem sporazumu potekajo tudi z Avstrijo, je dodala.

"Brez Slovenije je nemogoče delati na energetski diverzifikaciji," pa je poudaril Grlić Radman. Tudi on je potrdil, da bo nadgradnja terminala na Krku ena od tem napovedanega srečanja Plenkovića in Goloba.

Spomnil je, da sta terminal lansko leto obiskala tudi avstrijski kancler Karl Nehammer in bavarski ministrski predsednik Markus Söder, ki sta potrdila interes za sodelovanje v tem projektu, ki bo financiran tudi s pomočjo evropskih skladov.

Srečanje v Kvarnerju je potekalo le dan po zasedanju zunanjih ministrov EU v Luksemburgu, kjer pa so bile v središču razprav geopolitične posledice ruske agresije na Ukrajino na tretje države in nadaljevanje podpore Ukrajini. Ministri so podprli vzpostavitev civilne misije EU v ukrajinski sosedi Moldaviji, govorili pa so tudi o razmerah v Sudanu in odnosih s Kitajsko.