Stanje Fica stabilno, a resno

Sin strelca in poeta Cintule: Očetu se je v glavi morda zgodil nekakšen »kratek stik«

S.R.
16. 5. 2024, 11.27
Posodobljeno: 16. 5. 2024, 12.00
Deli članek:

Zdravstveno stanje slovaškega premierja Roberta Fica je danes vendarle stabilno, čeprav še vedno zelo resno. Tako za kriminaliste kot za zainteresirano javnost zdaj nekoliko trši oreh predstavlja strelec, ki je policiji sicer sam priznal, da je streljal, ker se ne strinja s politiko vlade.

Profimedia
Strelca Juraja Cintulo so aretirali na mestu dogodka.

Življenje premierja Fica, ki je bil v sredo žrtev poskusa atentata, je več ur viselo na nitki. Fica je v kraju Handlova, kjer se je slovaška vlada sestala v okviru turneje po slovaških regijah, ustrelil 71-letni slovaški literat. V trebuh in okončine ga je zadelo več krogel, vse do četrtkovih zgodnjih jutranjih ur pa ni bilo jasno, ali bo preživel. Slovaške oblasti so nato vendarle naznanile, da je Fico po večurni operaciji v bolnišnici v Banski Bistrici vendarle prišel k zavesti. Obrambni minister in podpredsednik slovaške vlade Robert Kalinak je potrdil, da se je njegovo zdravstveno stanje stabiliziralo, da so ga zdravniki uspeli rešiti, a da je še vedno zelo resno, poškodbe pa zapletene. Da je bolnik utrpel več strelnih ran in da trenutno delajo na izboljšanjem njegovega zdravstvenega stanja, je navedla tudi direktorica bolnišnice Miriam Lapunikova.

Slovaška policija je zoper osumljenca danes zjutraj podala kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja poskusa umora iz maščevanja. Grozi mu najmanj 25 let zapora, ali pa celo doživljenjska zaporna kazen.

Profimedia
Robert Fico

Poet z dušo morilca

Slovaški mediji so hitro po dogodku izbrskali identiteto strelca, informaciji, da se je pokadilo iz pištole 71-letnega pesnika in pisatelja Juraja Cintule, pa je v četrtek prikimal tudi slovaški notranji minister Matuš Šutaj Eštok. Gre za literata, ljubitelja umetnosti ter ustanovitelja in nekdaj tudi predsednika literarnega društva Duha iz kraja Levice. Cintula je avtor več pesniških zbirk, podpisal pa se je pod najmanj eno novelo. Sam sebe je na družabnih omrežjih označil za pisatelja, pesnika in nergača, v preteklosti pa je bil zaposlen tudi kot varnostnik. Med delom v nekem nakupovalnem središču je bil pred leti žrtev nasilja tudi sam. Ena od znank ga je za slovaškem medije opisala kot čudnega možaka, ki že več let ne sodeluje z literarnim klubom Duha. Menda se je pred petimi ali šestimi leti na kratko preizkusil tudi v politiki, nato pa naj bi ga bilo mogoče redno videvati na protivladnih protestih. Od leta 2015 naj bi bil tudi član društva slovaških pisateljev. »Smrti sem predlagal, da se spopadeva, a je ona… zajokala. Da je ne cenim, da je ne spoštujem. Da je nimam rad,« je Juraj zapisal v eni od svojih pesmi, v kateri je nato nadaljeval: »Pogosto sem čakal, se slekel, odišavil, nazdravil svoji smrti. Nikoli ni prišla.«

Profimedia
Strelec Juraj Cintula skupaj s soprogo biva v tem stanovanjskem bloku v kraju Levice.

Cintula je policistom med zaslišanjem dejal, da je v Fica streljal, ker se ne strinja s politiko vlade. Slovaški mediji so stopili v stik tudi z njegovim sinom, ki ga je celotna zadeva povsem šokirala. Potrdil je sicer, da je njegov oče pištolo, s katero je streljal, posedoval legalno, a da nikakor ni bilo nobenih znakov, da načrtuje kaj tako zloveščega. »Nimam pojma, kaj je moj oče nameraval, kaj je načrtoval, zakaj se je to zgodilo,« je dejal. »Rekel bom samo to, ni ga volil,« pa je odgovoril na vprašanje, ali Juraj premierja Fica sovraži. Sin se ob dogodku sprašuje, ali je možno, da se je njegovemu očetu v glavi zgodil nekakšen »kratek stik, ne vem. Je nekoliko bolj impulziven, a nikoli ni hodil k psihiatru.« Slovaška televizija Markiza je medtem danes poročala, da se je Cintula že pred tremi tedni udeležil dogodka v vasi Dolna Krupa, kjer se je prav tako sestala vlada, ki se je pozneje srečala s privrženci.

Profimedia
V sredo zvečer so kriminalisti na zaslišanje odpeljali soprogo strelca Cintule.

Zgodovina je polna nenavadnih primerov

Kaj se je zgodilo, da se je Cintuli tako omračil um, bodo zdaj ugotavljali kriminalisti, forenzični izvedenci in psihologi. Če gre verjeti sinu, ne gre preprosto za preračunljivega in hladnokrvnega morilca, a zgodovina je polna čudaških primerov neuravnovešenih posameznikov, ki so prelivali kri. Vredno je spomniti na primer razvpitega ameriškega množičnega morilca Charlesa Josepha Whitmana, ki je 1. avgusta 1966 najprej z noži umoril mamo in soprogo, nato je, oborožen z več kosi strelnega orožja, morilski pohod nadaljeval na Univerzi v Teksasu v Austinu. Tam je dobro uro in pol, dokler ga ni ustavila policijska krogla, streljal na naključne ljudi ter jih 14 ubil in 31 ranil. Primer je zanimiv, ker je Whitman v letih pred dejanjem pogosto tarnal nad hudimi glavoboli. Obiskal je več zdravnikov in psihiatrov, jim je razkril tudi vse svoje vsiljive črne misli, ki so ga gnale k nasilju, a mu ti niso znali pomagati. Pozneje je obdukcija razkrila, da je imel možganski tumor, glioblastom v velikosti oreha, ki bi po mnenju preiskovalne komisije lahko bil razlog, da Whitman »ni mogel nadzirati svojih čustev in dejanj.« Forenzični izvedenci so domnevali, da je tumor pritiskal na njegovo amigdalo, pomemben center v možganih, ki je med drugim povezan z anksioznostjo in s čovekovim odzivanjem na nevarne situacije.