Samo v kmetijstvu poznamo tri različne vrste obdavčitve – po katastrskem dohodku, po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih ali po dejanskih prihodkih in dejanskih stroških. Kakšne so razlike med temi vrstami obdavčitve in kako izbrati optimalno obdavčitev, je pred kratkim na Svetovalnici za kmete razložila Mateja Gorše Janežič, vodja službe za ekonomiko kmetijstva in davke na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije.
Po obdavčitvi prevladujejo pavšalisti
Katastrski dohodek pomeni pavšalno oceno tržnega dohodka od kmetijstva in gozdarstva ob povprečni intenzivnosti. Kmetom, ki so tako obdavčeni, pogovorno pravimo pavšalisti in takšnih kmetov je največ. Po katastrskem dohodku je lahko obdavčena samo osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost. Sem sodi vsa pridelava poljščin na njivah, travinje, trajni nasadi (sadovnjak, vinograd, hmeljišče, špargljišče), živinoreja, vezana na večinoma lastno pridelavo krme, čebelarstvo, vezano na čebelje panje, ki so evidentirani v registru čebelnjakov. Sem sodijo tudi primarni pridelki iz lastnega gozda, proizvodnja vina in oljčnega olja iz lastnega grozdja in oljk. Po katastrskem dohodku so lahko obdavčene tudi posebne kulture.
»Kmetija je za osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost avtomatično obdavčena po katastrskem dohodku. Lahko pa se prostovoljno odloči za obdavčitev na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov ali po dejanskih prihodkih in dejanskih odhodkih,« pravi Mateja Gorše Janežič.
Normiranci nimajo olajšav
Kmetom, ki so obdavčeni po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih, pravimo normiranci. »Kmetje na knjigah« pa pravimo tistim, ki vodijo knjigovodstvo in so obdavčeni po dejanskih prihodkih in dejanskih stroških. »Če je kmet obdavčen po katastrskem dohodku, so nekatere subvencije oproščene plačila dohodnine. Te ugodnosti pa pri normirancih in 'kmetih na knjigah' ni,« opozarja Mateja Gorše Janežič. Kmetija lahko vse svoje dejavnosti obdavči po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih. »Če kmetija ustvari do sto tisoč evrov prihodkov, se normirani odhodki upoštevajo v višini 80 odstotkov,« dodaja.Normiranci morajo voditi poenostavljene evidence za davčne namene in jim ni treba voditi knjigovodstva. »Slabost te obdavčitve je, da normiranci nimajo pravice do olajšav. Tudi investicijske olajšave ne morejo uveljavljati. Tudi prispevki za socialno varnost normirancem ne znižujejo davne osnove,« opozarja Mateja Gorše Janežič.
Akontacija dohodnine je lahko mesečna ali trimesečna. Če presega 400 evrov, je mesečna, če znaša pod 400 evrov, pa je trimesečna. Po poteku petih let lahko kmet izstopi iz obdavčitve po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih.
Olajšave za »kmete na knjigah«
Največ administracije pa je pri tretji vrsti obdavčitve, torej po dejanskih prihodkih in dejanskih stroških. Davčna osnova tukaj so dejanski prihodki, ki so vsi prihodki od prodaje kmetijskih pridelkov in vse prejete subvencije. Med dejanske odhodke štejemo vse stroške materiala, storitev, amortizacije, najete delovne sile in zemljišč. Kmet mora za kmetijo voditi knjigovodstvo. Kmet ima pravico do uveljavljanja olajšav, tudi investicijske olajšave. Davčno osnovno mu znižujejo tudi prispevki za socialno varnost. Medletna akontacija dohodnine je po istem postopku kot pri normirancih. Dohodnina se odmerja po dohodninski lestvici.
»Tukaj v nasprotju s prejšnjima vrstama obdavčitve lahko davčno osnovo znižamo na račun zneskov davčnih izgub iz preteklih let. Davčna izguba pomeni, da so davčno priznani odhodki večji od davčno priznanih dohodkov,« pojasnjuje Mateja Gorše Janežič.
Tudi iz te oblike obdavčitve lahko kmet izstopi po poteku petih let, če bi se znova odločil za obdavčitev po katastrskem dohodku. Prehajanje iz obdavčitve po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih ter obdavčitve po dejanskih prihodkih in dejanskih stroških pa je mogoče tudi med leti.
Davčne oprostitve za pavšaliste
»V zakonu o dohodnini so navedene davčne oprostitve, ki veljajo za pavšaliste. Zemljišča, na katerih se zasadijo novi vinogradi, sadovnjaki ali hmeljišča, so prva tri leta oproščena dohodnine, a samo takrat, ko kmet odda vlogo za uveljavljanje davčne oprostitve. Takšno vlogo je treba oddati do 30. junija leta, za katero se dohodnina odmerja,« opozarja Mateja Gorše Janežič.
Oprostitev dohodnine v kmetijski dejavnosti, ki je obdavčena po katastrskem dohodku, velja tudi za dohodek od opravljanja storitev prek strojnih krožkov, pridelava čebeljih pridelkov za prvih 40 panjev, dohodek iz malega obsega prve stopnje pridelave, če ne presežene 3.500 evrov na leto.
Spomnimo, da se za izdelke malega obsega prve stopnje lastne predelave štejejo (ne)razkosane klavne živali, moka in drugi mlevski izdelki brez dodatkov, mlečni izdelki brez dodatkov (torej maslo, kisla in sladka smetana, kislo mleko, pinjenec, sirotka, jogurt, kefir, skuta in siri), kisano, sušeno, vloženo in drugače konzervirano sadje in zelenjava, sadni in vinski mošt, sadno vino, sadni in zelenjavni sok in sirup, sadni in vinski kis, jedilna olja razen oljčnega ter smola in oglje.
Olajšave za pavšaliste in "kmete na knjigah"
Kmetje, ki so obdavčeni po katastrskem dohodku ter po dejanskih prihodkih in dejanskih odhodkih, si lahko davčno osnovo znižajo z olajšavami. Uveljavljajo lahko investicijsko olajšavo za vlaganja v osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost, za katero morajo najpozneje do 5. februarja tekočega leta oddati vlogo, da se upošteva za dohodnino iz preteklega leta. Olajšavo lahko uveljavljajo za nakup traktorja in traktorskih priključkov, gozdarske mehanizacije.
Olajšave pa ne morejo uveljavljati za nakup zemljišč, nakup ali gradnjo stavb, nakup preostalih vozil, ki niso kmetijski ali gozdarski stroji, licence in druga neopredmetena dolgoročna sredstva.
»Višina investicijske olajšave znaša 40 odstotkov investiranega zneska, vendar največ do višine 63 odstotkov davčne osnove,« dodaja Mateja Gorše Janežič. Če je znesek investiranja tako velik, da olajšava presega davčno osnovo, lahko neizkoriščen znesek olajšave znižuje davčno osnovo tudi v prihodnjih letih, če je bila vloga pravočasno oddana.
Kako izbrati najugodnejšo obdavčitev za kmetijo
Katera izmed treh oblik obdavčitve je za kmetijo najugodnejša, izračuna in pokaže posebno orodje, ki ga uporabljajo kmetijski svetovalci KGZS. »Na splošno je za večino kmetij še vedno najugodnejša in najenostavnejša obdavčitev po katastrskem dohodku. Ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov je smiselno takrat, kadar pri kmetovanju ne nastajajo visoki stroški z nabavo materiala in osnovnih sredstev, dejanski odhodki pa so majhni. Obdavčitev po dejanskih prihodkih in dejanskih odhodkih pa je smiselna takrat, ko se na kmetiji veliko investira in so dejanski odhodki veliki. V tem primeru je dobrodošla primerjava, ali je obdavčitev po katastrskem dohodku ugodnejša,« pravi Mateja Gorše Janežič.
