Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil podpredsednik vlade Matej Arčon, program sestavljajo tri področja. Prvo se nanaša na nadomestne gradnje. "Ključno je, da so zagotovljena vsa sredstva za nadomestne gradnje, torej da bo poskrbljeno za vse, ki so v poplavah izgubili svoje domove. Tu moram priznati, da imamo še kar nekaj izzivov, kako pravno rešiti vprašanja glede na cenitve, vendar verjamem, da bomo to v naslednjem obdobju uspešno rešili," je dejal.

Drugo področje vključuje občinsko infrastrukturo, ceste in drugo infrastrukturo, javne stavbe, šole, vrtce, tretje pa sanacijo vodotokov s trajnimi ukrepi, ki bodo dolgoročno povečali poplavno varnost.

"Na naslednji seji bomo sprejeli še sanacijski program na področju državne prometne infrastrukture, medtem pa ministrstvi za kohezijo in gospodarstvo pripravljata razvojne ukrepe za poplavna območja," je še povedal Arčon.

Proč gre še 17 objektov

Vlada je sicer danes po njegovih besedah sprejela dodaten sklep o odstranitvi in nadomestitvi še za 17 objektov, podobni sklepi, kot sta bila prejšnji in današnji, pa bodo sledili tudi v naslednjih mesecih, saj je takih objektov okoli 300. 

Gre za objekte na območju občin Luče, Ljubno, Mežica, Prevalje, Slovenj Gradec, Solčava, Črna na Koroškem, Kamnik in  Šmartno ob Paki. Sklepi temeljijo na strokovnih mnenjih, ki jih je na podlagah geološke, vodarske in gradbene stroke pripravila državna tehnična pisarna, pojasnjujejo na vladi.

Za te objekte obstaja visoka ogroženost zaradi zemeljskega ali hribinskega plazu kot posledice poplav in plazov ali pa gre za znatno poškodovane objekte, s čimer bi lahko nastale škodljive posledice za življenje in zdravje ljudi, dodajajo. 

V kratkem bodo v dogovoru z lastniki objektov z njimi v stik stopili cenilci, da opravijo potrebne cenitve. Na podlagi tega bodo znane vrednosti nepremičnin. V nadaljevanju postopka sledi podpis pogodbe, s katero se določi višina odškodnine in opredelijo vse ostale podrobnosti med pogodbenima strankama, zaključujejo.