Za namakanje iz površinskih voda so lani porabili 4,2 milijona kubičnih metrov vode, kar je 62 odstotkov več kot predlani, iz podzemnih vodnih virov pa 0,5 milijona kubičnih metrov vode ali 38 odstotkov manj, so danes sporočili s statističnega urada.

Iz povodja Jadranskega morja je bilo za namakanje porabljenih 3,4 milijona kubičnih metrov vode, kar znaša 72 odstotkov vse za namakanje porabljene vode, iz povodja Donave pa 1,3 milijona kubičnih metrov vode oz. 28 odstotkov vse porabljene vode za namakanje.

Zaradi ponovnega odprtja enega izmed večjih namakalnih sistemov po sanaciji je bilo iz povodja Jadranskega morja kljub poplavnemu letu za namakanje porabljene skoraj sedemkrat toliko vode kot leta 2022, ko namakalni sistem zaradi sanacije ni deloval, medtem ko je bilo iz povodja Donave zaradi vremenskih razmer in lanskih poplav za namakanje porabljene za 56 odstotkov manj vode, so zapisali na statističnem uradu.

Namakali so 4058 hektarjev zemljišč ali za 18 odstotkov manj kot leto prej. Nekaj več kot dve tretjini te površine (68 odstotkov) so bili njive in vrtovi, sedem odstotkov namakane površine so pokrivali rastlinjaki, travniki in vinogradi, 12 odstotkov sadovnjaki, oljčniki in drevesnice, na osmih odstotkih so bila zemljišča, ki jih uvrščamo med športna igrišča, na petih namakanih površin pa smučišča, so še pojasnili statistiki.