Gospodarstvo severne Primorske je v dobri kondiciji. Kot kažejo sveži podatki AJPES, ta podjetja po uspešnosti močno presegajo podjetja obalno-kraške in primorsko-notranjske regije.
»Smo četrta najbolj razvita regija med 12 in imamo najnižjo stopnjo brezposelnosti. Gospodarstvo je prodorno, izvozno naravnano. Izvoz je lani v primerjavi z letom 2022 zrasel za 15 odstotkov in je nad državnim povprečjem,« poudarja Brigita Habjan Štolfa, direktorica severnoprimorske gospodarske zbornice.
Povečuje se število velikih podjetij, z 20 v letu 2020 je zraslo na 26 v letu 2022. Ta podjetja so največji zaposlovalci, njihova več kot 25-odstotna rast med letoma 2020 in 2022 pa je občutno vplivala na nizko brezposelnost v regiji, ta je najnižja v zadnjih letih. Kadrov primanjkuje, pomanjkanje pa poskušajo v podjetjih zapolnjevati tudi z zaposlovanjem tujcev.
So pa velika podjetja v regiji zelo pomembna, »saj so gonilo razvoja novih produktov in povezovanja s podizvajalci«, poudarja Brigita Habjan Štolfa. To dodatno potrjujejo podatki AJPES. »Podjetja v goriški regiji so poslovala bolje na vseh področjih. Čisti neto dobiček je lani v primerjavi z letom 2022 večji za 17 odstotkov.«
Več dobičkonosnih in manj izgubarjev
Kar 54 gospodarskih družb je imelo čisti dobiček nad milijon evrov (leto prej pa 45), z izgubo nad milijon evrov pa je poslovalo osem družb, medtem ko je bilo v letu 2022 takih podjetij 11, kažejo podatki novogoriškega AJPES. Največ neto čistega dobička regije so imele družbe s področja predelovalne dejavnosti (29 odstotkov), trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil (19 odstotkov), sledijo družbe s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro (13 odstotkov).
»A regija teče vsaj dve različni hitrosti. Ravninski del hitro, gorati pa zaostaja zaradi vrste dejavnikov. Območja, ki največ prispevajo h gospodarski rasti, so tista, kjer vodijo do gospodarstva prijazno lokalno politiko, so prometno dostopna in urejena ter imajo večje število uspešnih podjetij z višjo dodano vrednostjo na zaposlenega. Reliefno razgiban in zato slabše dostopen del regije pa se srečuje z izzivi demografije in z neustrezno infrastrukturo, ki ne omogoča razvoja potencialov območja,« je opisala Brigita Habjan Štolfa, direktorica regijske gospodarske zbornice.
Zaradi poplav manj za razvoj
»Četrto razvojno os žal čakamo že predolgo, želimo si tudi primerno rešitev za Kanin, ki je nujen za nadaljnji razvoj tega dela regije. Čaka nas res veliko dela, če želimo vsi teči z eno hitrostjo v heterogeni regiji,« je bila slikovita sogovornica, ki je včeraj sodelovala tudi na sestanku sveta regije, na katerem so župani gostili infrastrukturno ministrico Alenko Bratušek. Ta je potrdila, da je vlada prejela ponudbo konzorcija za rešitev Kanina, ki pa jo trenutno proučuje ministrstvo za finance.
»Kaže, da zaradi poplav ne bo ostalo prav veliko denarja za druge projekte. Četrta razvojna os se še ne bo začela graditi, so pa župani poudarili, naj jim država vsaj nameni denar za projektiranje. Podobno je z bohinjsko progo, ki je poleti sicer najbolj obremenjena v državi,« je po včerajšnjem kratkem sestanku regijskega sveta povedala Brigita Habjan Štolfa.
Največji izziv: pomanjkanje kadrov
Je pa direktorica vesela, da v regiji raste število velikih podjetij, z 20 v letu 2020 je zraslo na 26 podjetij v letu 2022. Ker so to podjetja največji zaposlovalci, saj po definiciji zaposlujejo vsaj 500 oseb v poslovnem letu, je njihova več kot 25-odstotna rast občutno vplivala na nizko brezposelnost v regiji; ta je najnižja v zadnjih letih. A kadrov ni dovolj.
»Domnevam, da bo to največji izziv regije – demografski, kadrovski primanjkljaj, ki pa se ga nekatera podjetja že lotevajo ali z optimizacijo poslovanja z robotizacijo ali z migracijskimi tokovi in zaposlovanjem tujcev. Kar se kaže tudi v velikih vlaganjih v osnovna sredstva v prejšnjih letih, še posebej v letu 2022, ko je bila prav na račun teh vlaganj rast dobička manjša kot leto prej,« pojasnjuje direktorica regijske GZS.
Edina pot je avtomatizacija
Pri uvajanju izboljšav so sicer v ospredju velika podjetja, kot so Hidria, Gostol, Incom, Mahle, Mlinotest, Kolektor, Alpacem. »Se pa za digitalno preobrazbo odloča tudi vse več srednjih in manjših podjetij, ki vlagajo v razvoj in raziskave ter v procesne izboljšave poslovanja. Razvoj kulture inoviranja v podjetjih tako postaja stalna praksa. Tako se približujemo družbi 5.0, kjer sta znova v središču poslovanja podjetja človek in nenehno iskanje rešitev od spodaj navzgor,« poudarja sogovornica.
