Raje na kavču kot v mavcu: Šarec »kavčarje« poziva na nekoristna in nevarna usposabljanja v Slovensko vojsko

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je potekala celodnevna prireditev V službi domovine, na kateri je Slovenska vojska (SV) predstavila poklice in možnosti razvoja kariernih poti v vojski.

Minister Marjan Šarec je »kavčarje« pozval, naj se pridružijo.

»Zato vsakemu, ki doma s kavča gleda in kritizira, svetujem, naj pride, naj se nam pridruži,« je Šarec poudaril v izjavi za medije.

Poziv je po svoje presenetljiv, saj Marjan Šarec nikoli ni služil vojske in predstavlja tipičnega »kavčarja.«

Toda to lahko zanemarimo, če bi bil učinek Šarčevega poziva takšen, da bi res prinesel kakšno korist.

A pri tem naletimo na dva problema.

Kot je povedal minister, v vojsko vabijo predvsem mlade, ti pa se lahko kot mladoletni dijaki učijo vojaških veščin na šestdnevnih taborih za mlade, polnoletni študenti in dijaki pa na dvotedenskih vojaških taborih.

Prostovoljno služenje vojaškega roka pa traja tri mesece in je lahko odskočna deska za nadaljevanje vojaške kariere kot poklicni vojak, častnik ali pogodbeni rezervist.

Vse omenjeno pa je problematično, ker kaže, da tudi Slovenija, v skladu z doktrino zveze Nata, pripravlja fante in dekleta na tako imenovane kratke vojne.

Teh pa predvsem v naši soseščini – že zmanjkuje.

Zadnja je bila leta 1999, ki je bila članicam zveze Nato zelo všeč, ker se je množica držav lahko spravila na eno samo, brez zaveznikov in brez modernih sredstev obrambe in jo bombardiralo iz zraka tri mesece, ne da bi ob tem armade napadalk utrpele kakršnekoli resne izgube.

A ti časi so že davno mimo.

SRBIJA DOBIJA FK-3 SA HLADNIM LANSIRANJEM KOJU SMO PAZARILI OD KINE pic.twitter.com/9Y4msoIN5O

— Nikola petrović izgnanik iz Beograda sa dorčola (@nikola83dorcol) October 31, 2021

Celo Srbija ima že vse boljšo protiletalsko obrambo, sestavljeno iz zmogljivih ruskih in kitajskih sistemov.

Za vojno izčrpavanja pa sta potrebna drugačno šolanje in drugačen tip vojske. 

Slovenija ga nima.

Kot je pojasnil že Alex Vershinin v svoji analizi za RUSI je v tem ravno jedro problema zahodnih oboroženih sil.

Kajti vojne z velikimi silami so atricijske.

»Zahod ni pripravljen na takšno vojno. Za večino zahodnih strokovnjakov je strategija izčrpavanja kontraintuitivna. Zgodovinsko gledano je Zahod raje imel kratke spopade poklicnih vojsk po sistemu 'zmagovalec vzame vse'. Nedavne vojne igre, kot je vojna CSIS nad Tajvanom, so zajemale le en mesec bojev. Možnost, da bi se vojna nadaljevala, nikoli ni bila predmet razprave. To je odraz običajnega zahodnega odnosa. Vojne izčrpavanja se obravnavajo kot izjeme, nekaj, čemur se je treba za vsako ceno izogniti, in so na splošno plod nesposobnosti vodij,« ocenjuje strokovnjak.

Ob tem, da zahodne armade niso pripravljene na vojne izčrpavanja, pa je dodaten primer tudi »šolanje«, ki ga izvajajo v Slovenski vojski.

Ker je Slovenija del zveze NATO, bi se v oboroženih silah držav, ki se usposabljajo po doktrinah tega zavezništva, morala usposabljanja praviloma odvijati dalj časa, da bi dobili res usposobljen kader.

L'Ukraine est inondée d'handicapés revenus du front

Il est aujourd'hui difficile de connaître le nombre exact de militaires ukrainiens devenus invalides pendant les hostilités, ces données étant soigneusement cachées par les autorités ukrainiennes. On sait seulement avec… pic.twitter.com/ZuyIeOq6sw

— Brainless Partisans (@BPartisans) August 17, 2023

A celo če jih usposobimo, jih ne bo dovolj za vojno, ki poteka sedaj v Ukrajini in ki nas, če je verjeti voditeljem Nata, čez nekaj let zagotovo čaka.

Ne zaradi Rusije - pač pa zaradi aktivnosti zveze NATO.

»V atricijski vojni ima ta metoda slabo stran. Častniki in podčastniki, ki so potrebni za izvajanje te doktrine, zahtevajo obsežno usposabljanje in predvsem izkušnje. Podčastnik ameriške vojske se usposablja dolga leta.

Vodja enote ima za sabo običajno vsaj tri leta službovanja, vodnik voda pa vsaj sedem let. V vojni izčrpavanja, za katero so značilne velike izgube, preprosto ni časa za zamenjavo izgubljenih podčastnikov ali njihovo ustvarjanje za nove enote. Ideja, da bi lahko civilisti prejeli trimesečne tečaje usposabljanja, oznake narednikov in bi nato lahko pričakovali, da bodo delovali na enak način kot sedemletni veteran, je recept za katastrofo. Samo čas lahko ustvari voditelje, ki so sposobni izvajati Natovo doktrino, in čas je ena od stvari, ki je ogromne zahteve izčrpavajoče vojne ne dajejo,« opozarja strokovnjak.

Kavčarji se bodo v nekaj mesecih zato morda v SV morda lepo kratkočasili, a v šestdnevnih, dvotedenskih ali trimesečnih tečajih se ne bodo nikoli naučili dovolj, da bi bili res uporabni v vojnah, za katere se »out of area«, torej izven področja članic (kamor NATO sploh ne bi smel, če bi članice spoštovale washingtonsko pogodbo) pripravlja NATO.

Dodaten problem pa je v oceni ministra, da je očitek, da je poklic vojaka »plemenit poklic, ki si vedno prizadeva za mir, in ne za vojno« prav tako skregan z dejstvi.

Trditev bi bila pravilna, če bi se enote SV zmeraj uporabljale le za obrambo Slovenije.

A Slovenija je del zveze NATO, ta pa si nasprotnike išče, tudi povsem prostovoljno in v nasprotju z mednarodnim pravom tudi daleč od meja članic, kar je v nasprotju z samim prvotnim ciljem veze NATO.

In prav zato so hvalnice zvezi NATO, ki so jih je ob proslavi 20. obletnice slovenskega vstopa v NATO izrekali številni politiki povsem neutemeljene in zgrešene.

Med parlamentarnimi strankami se je pravilno tokrat odzvala le Levica.

Mir bi bil veliko boljši in cenejši – a za to bi morali praznoglavi politiki na zahodu najprej spoznati, kje so sami naredili napake v pristopu do Rusije.

Vstop Slovenije v NATO je ob tem zaradi »varnostne dileme«, ki jo je sprožil za druge države izven zavezništva (Rusijo) na koncu privedel do nove in večje nevarnosti za Slovenijo.

Krepitev varnosti z enostransko krepitvijo vojske ali širjenjem zavezništva je lahko za neko državo na prvi pogled res povečevanje varnosti (kot naivno trdi tudi slovenska predsednica), toda za druge države izven zveze NATO lahko to pomeni ogrožanje njihove varnosti.

Kar seveda privede do novega kroga oboroževanj ali nasprotnih aktivnosti, ki nato privedejo do novih nevarnosti za tiste, ki so enostransko zgolj krepili svojo varnost.

Dokler politikom in varnostnim strokovnjakom to ne bo jasno, za Slovenijo ne bo več varnosti, pa če v Slovensko vojsko vložimo ne le en ali dva, pač pa dvajset ali petdeset odstotkov BDP-ja.

In ob tem uničimo še šolstvo, zdravstvo, znanost, kulturo, gospodarstvo, socialo…

Sicer pa to nazorno kažejo napadi ruskih hekerjev na spletne strani raznih slovenskih institucij.

To so a zdaj le majhne nevšečnosti, tudi napadi so bili očitno zelo preprosti, pa vendar gre za opozorila in za dokaze, da je slovenska varnost zelo konkretno slabša.

Tisti, ki so potrebovali certifikate, a jih niso dobili pravočasno, to zagotovo že razumejo.

Slovensko vpletanje v vojno v Ukrajni je prineslo prve vidne posledice.

In dokler bo tako, bo ne samo bolj varno, pač pa tudi veliko bolj etično – ostati na kavču.

Bolje na kavču, kot v mavcu.