Še nikoli v zgodovini toliko, kar pet glasovnic bodo, kot kaže, dobili volivci na volitvah 9. junija. Poleg pole kandidatnih list za evropske poslance bodo namreč svoj glas lahko oddali še na štirih glasovnicah, čeprav gre za tri referendume.
Referendum o rabi konoplje so namreč razdelili na dve vprašanji, in sicer eno glede osebne rabe in drugo glede rabe v medicinske namene. Vprašani bomo še o uvedbi preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah in o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Glede zadnjega mora sicer ob pobudi za začasno zadržanje, ki sta jo vložili opozicijski SDS in NSi, najprej odločiti Ustavno sodišče. A kljub temu se Državna volilna komisija že pripravlja na izvedbo vseh.
"Lističi bodo v vijolični, modri, rumeni in rdeči barvi. Natisnjenih bo približno sedem milijonov glasovnic za referendume in 1,7 milijona glasovnic za volitve," pove Igor Zorčič, direktor Državne volilne komisije. Največ zanimanja je glede na raziskavo Mediane za časnik Delo za referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, najmanj pa za uvedbo preferenčnega glasu.
Ob tem pa voda na mlin Svobodi, pobudnici posvetovalnih referendumov, saj je največ vprašanih, ki bi se udeležilo tako volitev v evropski parlament kot referendumov, namreč volivcev koalicije, zlasti Gibanja Svoboda."V demokratični državi si vsi moramo prizadevati, da bo prišlo čim več ljudi na volitve. Da pridejo in izrazijo vsi svoje mnenje, ne glede referendumov, ampak tudi glede evropskih volitev," komentira Matej Grah, kandidat Gibanja Svoboda za evropske volitve.
"Oni so se toliko mučili že s sestavljanjem liste za evropski parlament, da pravzaprav ni čudno, da so se na nek način poslužili te zvijače," na drugi strani kandidatka NSi za evropske volitve Vida Čadonič Špelič. Nosilka liste Levice za evropske volitve Nataša Sukič pa: "Naj ne bodo te volitve vedno praznik predvsem desnih volivcev, ampak vseh volivk in volivcev."
Nosilka liste SDS Romana Tomc situacijo komentira tako: "Se vidi, da so vladajoče stranke v neki stiski in da želijo referendume izrabiti za višjo volilno udeležbo. Smo ne glede na to, kakšna bo udeležba, ali manjša ali večja, prepričani, da bomo dosegli dober rezultat." Napovedano višjo udeležbo na letošnjih evropskih volitvah – po izračunih Mediane bi glasovalo 37 odstotkov vprašanih – pozdravljajo tudi Socialni demokrati. A kot edina koalicijska stranka, ki je nasprotovala združevanju z referendumi, opozarjajo, da evropske teme ne smejo biti potisnjene v ozadje, ravno obratno.
"Vtis je, da nekatere politične stranke vidijo evropske volitve kot drugorazredno temo. Želeli bi si v prvi vrsti, da bi bil deveti junij praznik Evropske unije, jeseni bi pa lahko imeli tudi referendume. Ampak odločitev je padla in s tem bomo sodelovali tudi mi po najboljši meri," zaključi nosilec liste SD za evropske volitve Matjaž Nemec.
Vsi trije napovedani referendumi bodo sicer posvetovalni, kar pomeni, da izid glasovanja ni zavezujoč.
KOMENTARJI (79)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.