SOS za vode: Blejsko jezero obremenjeno s hranili, težava tudi preobilje krapov

Agencija RS za okolje (Arso) v okviru programa monitoringa stanja površinskih voda zagotavlja izvajanje monitoringa ekološkega stanja Blejskega jezera s pritoki. Rezultati monitoringa in ocene ekološkega stanja jezera na podlagi bioloških in splošnih fizikalno-kemijskih elementov kakovosti v vseh daljših ocenjevalnih obdobjih ustaljeno kažejo zmerno ekološko stanje jezera.

Na podlagi fitoplanktona, ki je biološki indikator obremenjenosti jezer s hranili, je stanje ocenjeno kot zmerno. Se pa ocena v zadnjih letih izboljšuje in se približuje mejni vrednosti za dobro ekološko stanje. Tako se je stanje vrnilo na raven pred letom 2020, ko se je zaradi onesnaženja v jezeru pojavilo obsežno cvetenje cianobakterije.

V zmerno ekološko stanje se Blejsko jezero uvršča tudi na podlagi splošne degradiranosti in kisikovih razmer. Kar se tiče splošnih fizikalno-kemijskih elementov kakovosti, pa je stanje ocenjeno kot dobro, so za STA pojasnili na Arsu.

Najslabša med ocenami ekološkega stanja jezera je tista, določena na podlagi rib. To je element, ki odraža splošno degradiranost jezera in znatno spremenjenost ribje združbe od tiste, ki je značilna za globoka alpska jezera. Problematična je tudi obremenjenost s hranili, ki je prav tako eden pomembnejših vzrokov za zmerno stanje jezera, so pojasnili na Arsu.

Arso je lani izvedel razširjen monitoring potoka Mišca. Ta drugi največji pritok Blejskega jezera vanj prispeva največ fosforja. Kot je pojasnila direktorica Urada za stanje okolja Nataša Sovič, ni dvoma, da je bil vzrok za obilno cvetenje jezera prav ta potok, ki je tedaj prinesel veliko obremenitev s fosforjem. Kot kažejo rezultati, je Mišca že pred ribogojnico precej obremenjena s fosforjem, po njej pa obremenjenost še naraste.

Poleg tega je lanska mikrobiološka analiza Mišce s pomočjo molekularnih metod za določitev povzročitelja fekalnega onesnaženja pokazala, da v zgornjem toku prevladuje fekalno onesnaženje prežvekovalcev, v spodnjem pa se poveča tudi breme človeka.

Na seji občinskega sveta o možnih rešitvah

Sovič je na februarski seji blejskega občinskega sveta povedala, da je stanje jezera, kar se tiče fitoplanktona, ves čas na meji med zmernim in dobrim ter ne bi bilo potrebno veliko, da bi se trend obrnil na bolje. Svetnike je tako zanimalo, kaj je možno storiti za izboljšanje stanja.

Sovič je pojasnila, da je vzrokov za sedanje razmere več, od kmetijstva in pritiskov poselitve do ribiške družine in sestave ribjih vrst v jezeru. Poteka raziskovalni projekt, ki bo ocenil vpliv hranjenja in razmnoževanja nezaželenih vrst rib. "Zagotovo bi morali biti ukrepi usmerjeni v preprečevanje razmnoževanja krapov, v skrajnem primeru pa tudi v izlov te vrste," je dejala.

Po drugi strani bi bilo po njenem mnenju treba zmanjšati vnos fosforja v Mišco in posledično v jezero. Zaradi podnebnih sprememb se spreminja režim gnojenja, ki se začenja že zgodaj v letu, tako da se gnojila v jezero izpirajo celo leto. K zmanjšanju izpiranja lahko sicer pripomore zaraščen obrežni pas, zasajen z rastlinami, ki črpajo fosfor.

Zasadili bi lahko tudi rob jezera, kar bi povečalo njegove samočistilne možnosti, vendar bi bilo treba žrtvovati del obale. To je možen popravljalni ukrep, vendar pa bi se morali po mnenju Nataše Sovič osredotočiti na zmanjšanje obremenjevanja jezera.

Na Bledu, kjer že vrsto let vlagajo po več milijonov evrov letno v ločevanje kanalizacijskih sistemov, razmišljajo tudi o tem, da bi stanje jezera lahko izboljšali, če bi vanj speljali potok Ušivec. S tem bi hkrati rešili tudi težavo preobremenitve centralne čistilne naprave z izvirskimi vodami. Vendar je monitoring Ušivca, ki ga je po naročilu občine v minulih dveh letih izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, pokazal veliko vsebnost nitrata.

"Povprečne vrednosti nitrata, celotnega fosforja in prevodnosti kažejo na precejšnjo obremenjenost Ušivca s hranili. To pomeni, da bi njegova preusmeritev v Blejsko jezero pomenila dodatno obremenitev jezerske vode s hranili, kar bi povzročilo povečano produktivnost in pospešeno evtrofikacijo Blejskega jezera," so opozorili na Arsu.

Kot je pojasnila Sovič, je Ušivec, ko je bil usmerjen v kanal, izgubil samočistilne funkcije. Poleg tega ima precejšnjo vsebnost mineralov in bi jezero obremenil še s solmi, kar bi bil dodaten šok. "Ni prav, da je ta voda v kanalu in obremenjuje kanalizacijski sistem, a tudi to, da se spelje v jezero, ni prava rešitev," je opozorila.

Inšpektorat Občini odredil ureditev manjkajoče kanalizacije

Kot so za STA pojasnili na Inšpektoratu RS za naravne vire in prostor, po uradni dolžnosti spremljajo odvajanje komunalnih odpadnih voda v centru Bleda, in sicer aglomeracije Podhom in Zasip, ki mejita na Blejsko jezero. Inšpektorat je Občini Bled zaradi manjkajočih delov kanalizacijskega omrežja izdal odločbi, da mora urediti manjkajoči del omrežja na območju Podhoma in Zasipa.

Po podatkih uradnih evidenc je sicer v središču Bleda zgrajenega od 98 do 99 odstotkov javnega kanalizacijskega omrežja. Ta nima iztoka v Blejsko jezero in tudi komunalne odpadne vode z Blejskega otoka so povezane na javno kanalizacijo.

Komunalne odpadne vode se stekajo v centralno čistilno napravo po dveh kanalih. Medtem ko je kanal V sodoben, je kanal M starejšega tipa. Po njem se do razbremenilnika oz. na čistilno napravo skupaj stekajo tako odpadne komunalne vode kot del padavinskih voda in izvirske vode iz centra Bleda in vzhodne obale jezera.

Kot so pojasnili na inšpektoratu, to zlasti ob deževju povzroča prelivanje iz razbremenilnika, saj zaradi prevelikih količin zaledne in izvirske vode črpalni sistem ne more prečrpati vse vode na čistilno napravo. Občina sicer načrtuje izgradnjo ločenega sistema za odvajanje odpadnih in padavinskih voda, a šele po izgradnji južne obvoznice.

Zaradi izdatnega dotoka potoka Ušivec v kanal M na razbremenilniku nastaja stalen preliv. V zvezi se tem je inšpektorat leta 2020 občini z odločbo prepovedal odvajanje komunalne odpadne vode iz razbremenilnika kanala M v potok Jezernica, ki se izteka naprej v Savo Bohinjko.

Kot rok ureditve je inšpektorat postavil 30. oktober lani, vendar mora biti prej rešeno vprašanje izločitve Ušivca iz kanala M. Občina Bled je prav zaradi izločitve Ušivca iz kanalizacije predlagala obnovo inšpekcijskega postopka, kar so ji konec lanskega leta odobrili.