Po besedah izraelskega obrambnega ministra Joava Galanta je izraelska vojska doslej na območju Rafe napadla na stotine ciljev in uničila več predorov, ki naj bi jih uporabljali borci palestinskega islamističnega gibanja Hamas. Napovedal je, da se bodo izraelske operacije na območju nadaljevale, v mesto pa bodo "vstopile dodatne sile".

Ob tem je ocenil, da je izraelska ofenziva Hamas močno prizadela in izčrpala. "Hamas ni organizacija, ki bi se lahko reorganizirala, nima rezervnih enot, nima zalog in ni sposobna nuditi zdravstvene oskrbe teroristom, ki jih napadamo," je dejal.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pred tem v sredo izjavil, da je bilo iz Rafe evakuiranih že skoraj pol milijona ljudi. Ob tem je vztrajal, da se v mestu ne odvija humanitarna katastrofa, ki jo je v primeru izraelskega napada napovedovala praktično celotna mednarodna skupnost.

Operaciji nasprotujejo tudi ZDA kot glavna zaveznica Izraela, saj menijo, da Izrael nima verodostojnega načrta za zaščito palestinskih civilistov, ki so se v Rafo pred nasiljem zatekli iz drugih delov Gaze. Po navedbah agencije Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) je mesto doslej zapustilo okoli 600.000 ljudi.

Čeprav je Galant zavezan zatrtju Hamasa, pa nasprotuje temu, da bi Izrael po vojni prevzel oblast v Gazi, s čimer se zoperstavlja premierju Netanjahuju. "Znova moram poudariti, da se ne bom strinjal z vzpostavitvijo izraelske vojaške oblasti v Gazi," je izjavil v sredo in dodal, da Izrael v enklavi ne sme vzpostaviti niti civilne oblasti.

Po njegovih besedah je v interesu Izraela, da z Gazo pod budnim očesom mednarodnih akterjev upravljajo Palestinci, ki niso člani Hamasa. Netanjahuja je pozval, naj tudi sam sprejme odločitev in izjavi, da Izrael ne bo vladal Gazi po vojni. Kot je dejal, morajo namreč vojaškim dejanjem slediti politična.

Le nekaj ur prej je Netanjahu izjavil, da so vse razprave o "dnevu po" v Gazi brez pomena, dokler Hamas ne bo poražen. Ob tem je poudaril, da sam ni pripravljen, da bi se Gaza po vojni spremenila "iz Hamastana v Fatahstan". Pri tem je imel mislih palestinske oblasti na Zahodnem bregu, kjer prevladujejo pripadniki stranke Fatah, poroča časnik Times of Israel.

V izraelskih napadih v Gazi in na Zahodnem bregu več mrtvih in ranjenih

Kljub mednarodnim pozivom k ustavitvi nasilja v Gazi izraelska vojska nadaljuje zračne in kopenske operacije v uničeni palestinski enklavi, poroča katarska televizija Al Jazeera. Ponoči je bilo v izraelskih napadih ubitih najmanj pet ljudi, številni pa so bili ranjeni. 

Izrael je v zadnjih desetih dneh civilistom odredil umik s petih območij na jugu in severu Gaze. Kot navaja Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (Ocha), so izraelske sile v zadnjih sedmih mesecih od začetka ofenzive Palestince pozvale k umiku z 78 odstotkov skupnega ozemlja enklave. Kot pa opozarjajo Združeni narodi, so tudi domnevno varna območja podvržena napadom.

Skupno je bilo med izraelsko ofenzivo od 7. oktobra lani doslej ubitih najmanj 35.272 Palestincev, od tega 39 v zadnjih 24 urah. Ranjenih je še najmanj 79.205. Izrael je v tem času izgubil 278 vojakov.

Razmere ostajajo napete tudi na zasedenem Zahodnem bregu, kjer so v senci ofenzive v Gazi izraelske okupacijske sile izvedle nove smrtonosne racije. Z Zahodnega brega tako poročajo o številnih izraelskih napadih na palestinska mesta in vasi.

V kraju Tulkarem so pod streli izraelske vojske padli trije mladi moški, je sporočilo palestinsko ministrstvo za zdravje. S tem je število smrtnih žrtev nasilja okupacijskih sil in izraelskih naseljencev od 7. oktobra lani na Zahodnem bregu preseglo številko 500.

Plavajoči pomol za dostavo pomoči Gazi zasidrali pred obalo

Plavajoči pomol za dostavo pomoči v oblegano in z vseh strani zaprto Gazo, ki ga je ameriška vojska sestavila v začetku maja, so davi po zamudah zaradi slabega vremena vendarle uspeli zasidrati pred obalo, so sporočili iz osrednjega poveljstva ameriške vojske (Centcom).

Plavajoči pomol, ki bo omogočil dolgo pričakovano dostavo pomoči z morja, so na obalo Gaze zasidrali davi pred osmo uro po lokalnem času. Pripeljali so ga iz 50 kilometrov oddaljenega izraelskega tovornega pristanišča Ašdod, poroča ameriška televizija CNN.

Pomol bo humanitarnim odpravam omogočil dostavo dodatne pomoči za palestinske civiliste, so sporočili iz Centcoma.

Humanitarne organizacije znotraj Gaze opozarjajo, da so razmere spričo izraelskih napadov in omejitev dobav pomoči vse hujše. V Rafi, kamor se je zateklo več kot milijon Palestincev, so Združeni narodi danes zaradi praznih skladišč morali prekiniti razdeljevanje hrane.

Ameriška vojska napoveduje, da bodo tovornjaki humanitarno pomoč, predvsem hrano, vodo in zdravila, začeli dostavljati v prihodnjih dneh, medtem ko bodo dostavo usmerjali ZN. Centcom ob tem poudarja, da ameriški vojaki tako ne bodo vstopili na območje Gaze.

Po napovedih Pentagona bo na pomol prispelo približno 90 tovornjakov dnevno, pozneje pričakujejo, da bo število naraslo na 150 tovornjakov s pomočjo.

Da je prva pošiljka humanitarne pomoči, vključno z opremo za 8400 začasnih zatočišč za palestinske civiliste, že na poti s Cipra v Gazo, so v sredo potrdile britanske oblasti.

Na Cipru je zbirno mesto za humanitarno pomoč, od koder jo bodo po pomorskem koridorju in pomolu poslali v Gazo.

Kljub opozorilom ZN, da v oblegani enklavi primanjkuje goriva, dostava slednjega zaenkrat še ni napovedana. ZN so sicer vselej opozarjali, da dobave pomoči z morja ali iz zraka lahko le delno nadomestijo transport po kopnem. Ta je v veliki meri onemogočen zaradi izraelskih omejitev in zasedb vseh vstopnih točk v uničeno enklavo.

Pentagon je začetek gradnje pomola, ki naj bi stal najmanj 320 milijonov dolarjev, napovedal pred tedni, 3. maja so ga sestavili, vendar ga zaradi slabega vremena vse do danes niso uspeli pritrditi na obalo Sredozemskega morja.

Na vrhu Arabske lige pozvali h konferenci za mir na Bližnjem vzhodu

Vojna v Gazi bo po pričakovanjih glavna tema srečanja 22 arabskih voditeljev na vrhu Arabske lige, ki poteka v bahrajnski prestolnici Manama.

"Pozivamo k mednarodni konferenci za mir na Bližnjem vzhodu, poleg tega pa se zavzemamo za popolno priznanje države Palestine in njeno članstvo v Združenih narodih," je ob začetku vrha dejal bahrajnski kralj Hamad bin Isa al Khalifa.

V Gazi, kjer po več kot sedmih mesecih izraelskega bombardiranja in spopadov z borci palestinskega gibanja Hamas za zdaj ni znakov, da bi se stanje lahko kmalu izboljšalo.

Voditelji držav Arabske lige so se nazadnje sestali lani novembra v Savdski Arabiji, na srečanju so takrat sodelovali tudi voditelji 57-članske Organizacije islamskega sodelovanja (OIC).

Takrat so družno obsodili izraelske napade na Gazo, zahtevali takojšnjo prekinitev vojaških operacij in neoviran dostop humanitarne pomoči v palestinsko enklavo. Vendar pa proti Izraelu niso sprejeli nobenih skupnih političnih ali gospodarskih ukrepov.

Ob naraščajoči jezi prebivalstva v regiji in vsesplošni podpori Palestincem bi bilo tokrat lahko drugače, je za AFP ocenil kuvajtski analitik Zafer al-Ajmi. Tudi drugod po svetu narašča podpora rešitvi dveh držav, ki jo že dolgo zagovarjajo arabske države.

Poleg vojne v Gazi naj bi arabski voditelji v Bahrajnu razpravljali še o konfliktih v Sudanu, Libiji, Jemnu in Siriji. Pričakujejo udeležbo sirskega predsednika Bašarja al Asada, ki je bil lani med arabske voditelje povabljen prvič od leta 2010. Na dnevnem redu bodo predvidoma tudi napadi na ladijski promet po Rdečem morju, ki jih jemenski hutijevski uporniki izvajajo iz solidarnosti s Palestinci.