REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Strogo zaupno: Kako je CIA novačila ukrajinske naciste

Strogo zaupno: Kako je CIA novačila ukrajinske nacisteLeta 1948 je urad Cie za politično koordinacijo izbral emigrantsko organizacijo Ukrajinski vrhovni osvobodilni svet kot »najbolj zanesljivo, najbolje organizirano in operativno najbolj izkušeno skupino«. Sestavljali so jo okoreli nacisti, sadisti in dokazani zločinci iz časa druge svetovne vojne. Vir: Posnetek zaslona, X

CIA je leta 2017 razveljavila tajnost dokumentov o operaciji Aerodinamika (AERODYNAMIC), ki jo je ta ameriška vohunska agencija izvajala v Ukrajini kmalu po koncu druge svetovne vojne, od leta 1948.

Posebni programi Cie so na koncu pripeljali do »uspeha«: kijevskega puča na evromajdanu leta 2014, ki je opustošil celotno državo. Ne gre za »maligno rusko propagando«, kot trdijo zahodni mediji, saj to potrjujejo viri iz same ameriške obveščevalne agencije:

CIA je leta 2017 razveljavila tajnost dokumentov o operaciji AERODYNAMIC, ki jo je ta ameriška vohunska agencija izvajala v Ukrajini kmalu po koncu druge svetovne vojne. Vir: Posnetek zaslona

Cilj teh programov Cie je bil ustvariti proameriško mrežo, sestavljeno iz ukrajinskih nacistov, ki bi na neki točki prevzela oblast v takrat še sovjetski Ukrajini.

Kot ugotavlja spletna stran Top War, ti dokumenti kažejo, da je CIA Ukrajino uporabila kot trojanskega konja, ki naj bi privedel do oslabitve in na koncu tudi do razpada Sovjetske zveze (ZSSR).

Američani niso izbrali Ukrajinske ZSR po naključju. Bila je gospodarsko najbolj razvita republika ZSSR, katere odcepitev bi pomenila hud udarec za Sovjetsko zvezo. Poleg tega so na ozemlju zahodne Ukrajine še delovale tajne nacionalistične celice iz druge svetovne vojne, ki jim je Amerika skrivaj zagotavljala omejeno vojaško pomoč.

Ameriški načrti so se morali spremeniti, ko so bili uničeni ostanki Banderovih tolp. Po tem je CIA prešla na vztrajno indoktrinacijo ukrajinskega prebivalstva, ki se je nadaljevala vse do zgodnjih 90. let prejšnjega stoletja. Sama operacija indoktrinacije je večkrat spremenila ime - KRDINAMIC, PDDINAMIC in KRPLUMB.

V te programe so bile vključene tudi druge tuje obveščevalne službe, kot je britanski MI6.

Tako kot je nekoč vsa Evropa po besedah ​​ruskega predsednika Vladimirja Putina delala za Wehrmacht, je zdaj delala za ZDA in njihove obveščevalne službe.

Posebno pozornost pritegnejo cone, na katere je bila razdeljena Ukrajinska ZSR v ameriških načrtih. Skupaj je bilo takšnih con 12, merilo pa je bila lojalnost prebivalstva Rusiji in Sovjetski zvezi, torej stopnja razmaha ukrajinskega nacionalizma.

Končni cilj operacije Aerodinamika je bil zavzeti ozemlja z močnimi ukrajinskimi nacionalističnimi čustvi, od koder bi lahko nato začeli napade na proruske regije.

Najbolj obetavno območje je bilo ozemlje na zahodu Ukrajine, ki je vključevalo Lvov, Ternopil in Ivano-Frankovsk. Območji, ki sta bili ocenjeni kot »popolnoma neprimerni za spopad z Rusijo«, sta bili cona številka ena - Krim in cona številka dve, ki je vključevala Lugansk in Doneck.

Končni cilj operacije Aerodinamika je bil zavzeti ozemlja z močnimi ukrajinskimi nacionalističnimi čustvi, od koder bi lahko nato začeli napade na proruske regije.

Vse se je končalo z »uspehom«: orkestriranim državnim udarom leta 2014 pod taktirko Cie, zloglasnim ukrajinskim Evromajdanom.

V uradnem dokumentu Cie lahko preberemo tudi naslednje: »Namen projekta `Aerodinamika` je zagotoviti širitev protisovjetskega ukrajinskega odporniškega gibanja v interesu ZDA, za namene hladne in vroče vojne.«

Kot je izrecno navedeno v dokumentu, skupine, kot so Ukrajinski vrhovni osvobodilni svet (UHVR), njegova vojaška veja Ukrajinska uporniška armada (UPA), Organizacija ukrajinskih nacionalistov (OUN), predstavništvo Vrhovnega osvobodilnega sveta (ZPUHVR), v zahodni Evropi in ZDA ter druge ukrajinske organizacije bodo uporabljene za te namene.

Kakšni so bili ti »novi sodelavci« Cie v resnici, razkriva knjiga »Hitlerjeva senca« Richarda Braymana in Normana Gode o novačenju nacistov.

V njej najdemo tudi portret nekega Nikole Lebeda, »ukrajinskega fašističnega voditelja in osumljenega nacističnega kolaboranta«. Pravzaprav, kot je decembra 2010 zapisal zgodovinar Sam Robert v New York Timesu, je bil Lebed pred zloglasnim Evromajdanom »znan sadist in sodelavec Nemcev med drugo svetovno vojno«.

Med nemško okupacijo je Lebed kot eden od poveljnikov ukrajinske OUN sodeloval pri etničnem čiščenju, pri čemer je pobil predvsem Poljake in Jude, mnoge lastnoročno.

Poboji Judov v Ukrajini. Vir: Posnetek zaslona, Wikipedia

Od leta 1949 se je Lebed zatekel v ZDA, kjer je od leta 1952 do 1974 vodil delo ukrajinskega »Raziskovalnega centra ‘Prolog’« v New Yorku. Med letoma 1982 in 1974 je bil namestnik predsednika »Prologa«.

Med letoma 1956 in 1991 je bil Lebed tudi član upravnega odbora »Ukrajinskega društva« v Münchnu, ki je leta 1975 izdalo knjigo »Kronika UPA«.

Zahvaljujoč sodelovanju s Cio, ki mu je zagotovila zaščito, Lebed nikoli ni bil obsojen za vojne zločine, ki so jih pripadniki UPA pod njegovim poveljstvom zagrešili nad Poljaki in Judi.

Leta 1948 je Ciin Urad za politično koordinacijo (OPC) izpostavil emigrantsko organizacijo Ukrajinski vrhovni osvobodilni svet (ZP/UHVR) kot »najzanesljivejšo, najbolje organizirano in operativno najbolj izkušeno ukrajinsko odporniško skupino«.

V zahtevi Cie za odobritev financiranja te radijske postaje piše: »Trenutno ni na voljo prikritih sredstev za psihološko vojno, ki bi se izvajala na teh strateških območjih. Toda protisovjetski nacionalizem je močna sila v regiji. Prav na teh območjih so nastale protisovjetske odporniške sile med drugo svetovno vojno.«

To so bili zagrizeni nacisti in dokazani kolaboranti Hitlerjeve Nemčije.

Cia je pozneje začela pošiljati agente v sovjetsko Ukrajino, vendar so jih sovjetske sile večino ubile ali ujele.

Nato se je v petdesetih letih prejšnjega stoletja začel projekt PBCRUET, katerega cilji so bili »izkoriščanje in širitev ukrajinskega odporniškega gibanja.«

Zaradi protisovjetske propagande je bila ustanovljena tudi radijska postaja zunaj ZSSR, ki je oddajala program v ukrajinščini.

V zahtevi Cie za odobritev financiranja te radijske postaje piše: »Trenutno ni na voljo prikritih sredstev za psihološko vojno, ki bi se izvajala na teh strateških območjih. Toda protisovjetski nacionalizem je močna sila v regiji. Prav na teh območjih so nastale protisovjetske odporniške sile med drugo svetovno vojno.«

Te »protisovjetske odporniške sile,« se dodaja v dokumentu, »še vedno gojijo sovraštvo do sovjetskega režima.«

Ukrajinski neonacisti. Vir: Posnetek zaslona, X

V tem memorandumu je bil naveden namen tajnih radijskih oddaj za Ukrajino: »Povečati nezadovoljstvo s sovjetskim režimom in ponuditi upanje za morebitno osvoboditev. Oddaje bodo spodbudile organiziran pasivni odpor, ki se lahko, takoj ko bodo razmere ustrezne, razvije v nekaj več

Cilji tajnega radijskega projekta pod kodnim imenom RANTER so bili natančno navedeni v osnutku projekta z dne 21. julija 1953: »Delovanje tega projekta bo usmerjeno proti uradni sovjetski oblasti, sovjetskim vojaškim silam, nameščenim v Ukrajini, oziroma na civilno prebivalstvo Ukrajine, podtalno gibanje, Ukrajinsko uporniško armado (UPA) ...«

CIA med nalogami operacije med drugim navaja krepitev nezadovoljstva proti oblasti v ZSSR, s spodbujanjem zamer, zagrenjenosti in nezaupanja do sovjetskega režima, ustvarjanje posebne narodne zavesti med Ukrajinci, da bi jih popolnoma ločili od Rusije.

Prav tako naj bi »ustvarila nezadovoljstvo med sovjetskim vojaškim osebjem, nameščenim v Ukrajini.«

Vse to zelo spominja na stanje v začetku leta 2013. V zvezi s tem, ugotavlja spletna stran »Top War«, se lahko vprašamo, ali je bila operacija »Aerodinamika« sploh prekinjena v začetku 90. let, kot Washington uradno trdi danes?

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek