Gre za EIP-projekt Precizno kmetijstvo in digitalizacija za bolj trajnostno pridelavo poljščin in zelenjave (krajše EIP-projekt Precizno kmetijstvo), pri katerem sodelujejo pet kmetij in kmetijski svetovalci ter nekaj podjetij, denimo Žipo iz Lenarta in Termodron, vodi pa ga Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota (KGZ Murska Sobota). Kako želijo s projektom dokazati, da lahko s preciznim kmetijstvom izboljšamo ekonomsko učinkovitost in povečamo storilnost na kmetijah, hkrati pa zmanjšujemo negativni vpliv kmetijstva na okolje, saj porabimo manj gnojil, FFS in goriva, manjši je tudi ogljični odtis?
Prednosti preciznega kmetijstva
Spomnimo: precizno kmetijstvo z uporabo robotike, senzorjev, satelitskih posnetkov, kartiranja, dronov, podatkov in umetne inteligence omogoča bolj natančno upravljanje kmetijskih površin in bolj trajnostno pridelavo. Preprosto rečeno, z natančno setvijo, gnojenjem in škropljenjem optimiziramo pridelavo, hkrati pa manj obremenjujemo okolje, saj porabimo manj semen, gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, goriva … Če gledamo koristi in začetne stroške, se precizno kmetijstvo najbolj splača večjim poljedelskim kmetijam. Kako pa bi ga lahko pripeljali na več slovenskih kmetij?
Precizno kmetijstvo uvajamo postopno
Pri nas je precizno kmetijstvo dobro utečeno v večjih kmetijskih podjetjih in na velikih poljedelskih kmetijah. Denimo v Perutnini Ptuj, Panviti, Žipu iz Lenarta, kmetiji Cigüt iz Noršincev in kmetiji Meolic iz Bakovcev pri Murski Soboti, kot smo že pisali pri Agrobiznisu.
Veliko počasneje pa precizno kmetijstvo uvajajo srednje velike in manjše kmetije. »Razlogov je več. Prvič, napredna tehnologija za precizno kmetijstvo je za take kmetije predraga. Drugič, na večini teh kmetij gospodarijo starejši kmetje, ki ne dohajajo tehnološkega razvoja in ker naprednih tehnologij ne poznajo, vanje ne investirajo. Tretji razlog pa je povezan z lego kmetije in drugimi naravnimi pogoji za kmetovanje. Hribovskim kmetijam in takim, ki imajo razdrobljene manjše parcele, se vlaganja v mehanizacijo za precizno kmetijstvo ne splačajo,« pravi Lara Resman, vodja projektov v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota (KGZ Murska Sobota).
Digitalne rešitve – boljša izbira za manjše kmetije
Manjšim kmetijam, kakršnih je v Sloveniji daleč največ, pa Lara Resman bolj priporoča druge digitalne tehnologije: »Razširjeni so navigacijski sistemi v traktorjih, ki omogočajo optimizacijo vožnje po njivah in travnikih. Uporabni so tudi sledilni sistemi na mehanizaciji, ki omogočajo vpogled v izvedene operacije, da se lahko kmet bolj racionalno odloča o logističnih premikih po parcelah in tako privarčuje čas in gorivo. Na manjše kmetije prihaja tudi tehnologija IoT (internet stvari), kot so senzorji za merjenje vlage in temperature tal, ki jih že uporabljajo zelenjadarske kmetije in kmetijam poenostavijo izbiro pravega trenutka za setev in namakanje. S tehnologijo, kot so kamere za daljinsko zaznavanje, pa lahko kmetje odkrivajo tudi škodljivce in bolezni ter se lažje odločajo o agrotehničnih ukrepih ...«
Na trgu je veliko rešitev za precizno kmetijstvo in digitalizacijo kmetij. O takšnih tehnologijah se zadnja leta intenzivno izobražujejo tudi kmetijski svetovalci, da znajo kmetijam priporočiti primerno rešitev.
Z EIP-projektom do večje uporabe preciznega kmetijstva
Kmetije bi radi spodbudili v uvajanje preciznega kmetijstva in digitalizacije. Tudi z EIP-projektom Precizno kmetijstvo in digitalizacija za bolj trajnostno pridelavo poljščin in zelenjave, s katerim želijo dokazati, da uporaba metod preciznega kmetijstva izboljša ekonomsko učinkovitost in poveča storilnost na kmetijah, hkrati pa zmanjša negativni vpliv kmetijstva na okolje, saj se zmanjša poraba gnojil, FFS, goriva, s tem pa je manjši tudi ogljični odtis kmetije.
»Pri EIP-projektu sodeluje več kmetij in podjetij, ki precizno kmetijstvo že obvladajo, v tem projektu pa svoje pristope nadgrajujejo s še bolj preciznimi tehnikami in lahko služijo kot primeri dobrih praks. Njihovo znanje in izkušnje s preciznim kmetijstvo želimo prenesti na čim več kmetij. Nekatere od vključenih kmetij pa se s preciznim kmetijstvom in digitalizacijo šele srečujejo in s tem pridobivajo izkušnje,« dodaja Lara Resman.
Začeli so prve poskuse na kmetijah
EIP-projekt se je začel lani, zato šele začenjajo prve poskuse na kmetijah. »Trenutno poteka ciljno dognojevanje pšenice in ječmena, kmalu bomo šli v dognojevanje koruze,« napoveduje Lara Resman. Za kmetije, ki sodelujejo pri projektu in imajo mehanizacijo za precizno kmetovanje, pripravijo gnojilne načrte za precizno gnojenje. To pomeni, da na podlagi satelitskih posnetkov najprej na polju določijo območja, ki se glede na vegetacijski indeks razlikujejo. Potem določijo točke vzorčenja in na teh točkah na terenu odvzamejo vzorec tal ali rastline, v vzorcu določijo količino dostopnega dušika in glede na rezultate laboratorijskih analiz kmetiji izdelajo ciljni gnojilni načrt. V datoteki ga kmetje prejmejo po e-pošti ali na USB-ključku in si ga naložijo v traktorski terminal, ki je povezan s trosilnikom gnojil.
Ocenili bodo vpliv preciznega kmetijstva na ekonomiko in okolje
Skozi praktične poskuse na kmetijah Cigüt in Meolic ter v podjetju Žipo iz Lenarta, ki so zelo dobro opremljeni za precizno kmetijstvo, bodo pridobili podatke, iz katerih bodo izračunali, kako uporaba preciznega kmetijstva vpliva na ekonomiko pridelave poljščin, okolje in delovno učinkovitost kmetij.
»Kmetiji Cigüt in Meolic sta veliki, v EIP-projektu pa sodeluje tudi srednje velika kmetija Berce z Dolenjskega, ki že ima opremo za precizno kmetijstvo. Svoje izkušnje bodo prenašali drugim kmetom, saj so dober primer, da se precizno kmetijstvo obnese tudi na srednje velikih kmetijah,« poudarja Lara Resman.
V EIP-projekt so vključili tudi kmetiji Pečečnik in Vogelnik, ki nimata opreme in izkušenj s preciznim kmetijstvom. »Površine kmetije Pečečnik iz okolice Velenja bomo pregledali z dronom in naredili načrt, ali je zanje smiselno vlagati v precizno kmetijstvo. Na svoji mehanizaciji imajo sledilni sistem, s katerim spremljajo opravila. Na podlagi teh podatkov jim bomo pripravili kalkulacije za njihovo proizvodnjo, torej ocenili stroške v rastlinski pridelavi. Na ekološki kmetiji Vogelnik s Koroškega pa smo namestili senzorje za določanje vlage in temperature tal. Te podatke bodo spremljali na posebni platformi in se lažje odločali, koliko bodo namakali in kdaj,« opisuje Lara Resman.
Usposobili bodo kmetijske svetovalce
»Zelo velika prednost EIP-projekta je, da so vanj vključeni tudi kmetijski svetovalci, ki jih bomo v okviru projekta usposobili, da bodo znanje o preciznem kmetijstvu lažje prenašali na kmete,« poudarja Lara Resman.
Mehanizacija za precizno kmetijstvo in digitalizacijo v enem priročniku
V okviru EIP-projekta bodo pripravili tudi priročnik za kmetije, v katerem bo opisana mehanizacija za precizno kmetijstvo in digitalizacijo, denimo od navigacijskih sistemov do opreme za precizno setev, gnojenje in škropljenje, daljinsko zaznavanje in druge metode digitalizacije …
