Predlaganih sklepov NSi-ja, med drugim da vlada zaščiti svobodo in pluralnost medijev ter uredniško neodvisnost v Sloveniji, na seji niso sprejeli.

Zahtevo za sklic nujne seje komisije DZ-ja za peticije, človekove pravice in enake možnosti je v imenu predlagateljev pojasnil Janez Cigler Kralj (NSi). Kot je dejal, sta jih k temu spodbudila dva izstopajoča primera "nedopustnega" pritiska na svobodo govora, veroizpovedi, pluralnosti ter pomanjkanje družbenega konsenza glede LGBTQ-ideologije in evtanazije.

Sporno se jim zdi, da je Novinarsko častno razsodišče (NČR) ugotovilo kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije v primeru urednice in voditeljice oddaje Obzorja na Televiziji Slovenija Romane Kocjančič, ki je 17. septembra poročala o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Kodeks je kršil tudi novinar Družine Rok Blažič med poročanjem o spolnih identitetah. Oba novinarja sta bila procesirana, Tim Prezelj je prijavil Blažiča, Srebrna nit pa Kocjančič.

"Po našem mnenju sodba častnega razsodišča predstavlja diametralno nasprotje temeljnega novinarskega dela, ki bi moralo težiti k odprti razpravi glede teme, za katere v slovenskem medijskem prostoru prevladuje izrazito samo en prikaz," je povedal. Poudaril je, da v NSi-ju skupaj s številnimi v družbi ne bodo privolili v to, da je "samo večinski prikaz edini pravi".

Poleg že omenjenega sklepa je komisiji predlagal, da ministrstvo za kulturo pri pripravi zakona o medijih ustrezno dopolni "ustavno sporne člene, ki omogočajo arbitrarno cenzuro pod pretvezo preganjanja sovražnega govora, ki posegajo v versko svobodo z omejevanjem oglaševanja verskih skupnosti, in določila, ki predstavljajo omejitve v programskem času, saj škodijo medijski pluralnosti in kakovosti ter raznovrstnosti vsebin".

Varuha človekovih pravic pa bi pozvali, da posreduje mnenje z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, navedenih v dveh zadevah, ki ju je obravnaval NČR. Vse tri predlagane sklepe je komisija z večino glasov koalicije zavrnila.

V nadaljevanju seje je Romana Kocjančič izpostavila, da svoje delo opravlja profesionalno in da z ničimer ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije. Razsodišče je namreč razsodilo, da sta izjavi kirurga Erika Breclja hudi obtožbi, zato bi pred oddajo morala pridobiti odziv tistih, na katere se obtožbi nanašata. Po njenem trdnem prepričanju huda obtožba ne more biti izjava, da kdor koli zelo hitro pride do zdravnika, prav tako ne more biti javno izraženo stališče zdravnika.

Predsednica NČR-ja Tatjana Pirc je na kratko predstavila delo NČR-ja in opozorila, da ta presoja samo o kršitvah, ki so predmet pritožbe. "Osredotočamo se zgolj na presojo spoštovanja profesionalnih standardov in ugotavljanje očitanih kršitev členov kodeksa ter se nazorsko ne opredeljujemo," je zatrdila. Poudarila je še, da NČR deluje strokovno, neodvisno, nepristransko in transparentno.

Zavezništvo med novinarji in javnostjo pa po njenih besedah moti predvsem tiste, ki bi radi medijem nataknili nagobčnike, jih pokorili in jim vsiljevali sezname obveznih, prepovedanih in nedotakljivih tem. Ob tem je spomnila na vabilo na to sejo s "srhljivim naslovom" in da jim pobudnik NSi očita, da z mnenji, ki jih javno objavljajo na podlagi ustavne pravice do svobode izražanja, izvajajo pritiske in omejujejo svobodo izražanja.

"Te obtožbe so absurdne. In to še ni vse, zdaj politično telo, komisija DZ-ja, izvaja represijo nad enajstimi ljudmi, ki smo izrekli in objavili svoje strokovno mnenje," je dejala. V NČR-ju so ogorčeni zaradi tega sprevrženega obračunavanja z mediji in novinarji, nedopustnega političnega pritiska na NČR in s tem tudi na kakovostno slovensko novinarstvo, je dejala in protestno zapustila sejo, ki se v demokratični družbi, kot pravi, ne bi smela zgoditi.

V razpravi so poslanci koalicije sklic seje razumeli kot napad na NČR in nabiranje političnih točk desnice, kar so poslanci opozicije zanikali, vztrajali so namreč, da gre za razpravo o zaščiti svobode medijev, pluralnosti in neodvisnosti.