Enkrat tedensko pošiljamo najboljšo Agrobiznis vsebino v vaš e-poštni nabiralnik.
Časnik Finance bo vaše podatke skrbno hranil in uporabljal samo za pošiljanje biltena Agrobiznis. Odjavna povezava se nahaja na dnu vsakega biltena. S potrditvijo se strinjate s politiko zasebnosti Časnika Finance.
Na 108-kilometrskem maratonu od Ljubljane do Brd pričakujejo do 900 rekreativnih kolesarjev; prvič bodo nagradili najhitrejšega kolesarja in kolesarko pri vzponu čez Sabotin.
Kako delujejo moderni stroji za vinograde na terasah in na ravnem si boste lahko ogledali med 10. in 17. uro na štirih lokacijah v bližini Kleti Brda na Dobrovem v Brdih
Ta petek bodo o inovativnosti in trajnostni preobrazbi na konferenci razpravljali predstavniki kmetijskih in živilskih podjetij vzhodne kohezijske regije.
Poslušanje članka je na voljo naročnikom paketa Finance Poslovni.
»Pri iskanju rešitev, ki bi nadomestile glifosat v sadovnjaku, smo preizkusili mehansko zatiranje plevela, sejanje podrasti in hranilnih rastlin,« pravi Biserka Donik Purgaj, vodja Sadjarskega centra Maribor. Kaj se najbolje obnese, bo razložila v petek, 17. maja, na 5. Svetovalnici za kmete v prostorih KGZS v Ljubljani.
Foto: Marjan Dolensek
EU želi zmanjšati porabo pesticidov oziroma fitofarmacevtskih sredstev (FFS), s tem pa tudi glifosata, spornega in najbolj prodajanega herbicida za zatiranje plevela. Pred kratkim smo pisali, da Bayer že pripravlja alternativo glifosatu, novo sredstvo preizkušajo na rastlinah in načrtujejo, da ga bodo leta 2028 dali na trg. Nadomestke za glifosat išče in proučuje tudi Sadjarski center Maribor, ki deluje v okviru Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor. Kaj so ugotovili do zdaj?
EU želi preiti na bolj trajnostno kmetijstvo, ki je manj kemizirano, zato je zmanjšanje porabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) pomemben cilj. Evropska komisija je februarja umaknila predlog uredbe SUR o pesticidih oziroma trajnostni rabi FFS, s katero je želela za polovico zmanjšati uporabo FFS do leta 2030. Uredbi so nasprotovali tudi slovenski sadjarji, saj bi na 31 odstotkih intenzivnih sadovnjakov prepovedala uporabo FFS. Proti so bili tudi drugi kmetje, saj so zadnja leta, odkar so uvedli integrirano pridelavo, porabo FFS že močno zmanjšali. Z dodatnimi omejitvami pa ne bi dovolj pridelali.
Po umiku uredbe SUR manjši rezi pri uporabi pesticidov
»Evropa še vedno vztraja pri manjši porabi FFS, a ne pri tako drastičnem rezu. Govori o zmanjšanju za 36 odstotkov, ne več za 50 odstotkov,« pravi Biserka Donik Purgaj, vodja Sadjarskega centra Maribor, ki je deluje v okviru Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor.
V Sloveniji že imamo dosti manjšo ponudbo FFS kot v sosednjih državah, kar je posledica majhnega trga. Proda se majhna količina posameznih aktivnih snovi, zato distributerji niso zainteresirani za registracijo dodatnih in novih. Posledično se prek spletnih portalov povečuje uvoz nedovoljenih FFS iz tretjih držav, na primer BiH, je v začetku maja opozorilo kmetijsko ministrstvo.
Mehansko zatiranje plevela
»Že pred časom smo začeli iskati rešitve, s katerimi bi v sadovnjaku nadomestili uporabo glifosata proti plevelu pod drevesi,« pravi Biserka Donik Purgaj. Pred dobrimi šestimi leti so preizkusili mehanske stroje – prekopalnike, nitkarje in pletvenike. »Po nekaj letih preizkušanj smo ugotovili, da so te metode sicer dobrodošle, vendar ima vsaka nekaj pomanjkljivosti. Na koncu smo ugotovili, da bi s temi stroji porabili preveč ur in preveč goriva. Zato mehansko zatiranje plevela priporočamo le kot postransko metodo,« pojasnjuje.
Sejanje podrasti
Potem so se osredotočili na avtohtono podrast, ki v sadovnjaku že raste. Podrast so vzdrževali, nato pa so jo z mulčerjem, ki ima odmike, zmulčili. »Tako ohranjamo biotsko raznovrstnost in hkrati zmanjšamo potrebo po škropljenju proti plevelu,« pravi.
Hranilne rastline
Nato pa so dobili novo idejo, da bi avtohtono podrast v sadovnjaku obogatili z izbranimi rastlinami, ki bi denimo pozitivno vplivale na trdoto jabolk in višje sladkorje, opisuje Biserka Donik Purgaj. Sejali so enoletne in večletne cvetoče rastline ter sojo. Ugotovili so, da izboljšajo kakovost tal in ugodno vplivajo na pridelek jabolk.
Pred pisanjem je smiselno prebrati
pravila foruma.
Uredništvo Finance.si bo po svoji presoji sporna sporočila izbrisalo
in po potrebi posameznim avtorjem odvzelo možnost pisanja.
Opozorilo: po
Kazenskem zakoniku KZ-1
je posameznik kazensko
odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti
ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe.
Finance bodo pomagale pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil,
če bodo k temu pozvane s strani pristojnih organov.
Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Zmanjša se poraba herbicida proti plevelu, nizkorastoča soja pomaga do boljšega cvetnega nastavka in boljšega enoletnega prirasta lesa, s tem pa tudi večjega pridelka jabolk, medtem ko cvetoče rastline povečajo biotsko pestrost ter pozitivno vplivajo na pridelek in kakovost jabolk.
To je le eden izmed ciljev EIP-projekta o preciznem kmetijstvu in digitalizaciji za bolj trajnostno pridelavo poljščin in zelenjave, ki ga predstavljamo