Zbor lovcev na glasbene eksote ima praznik

WILLOW - Empathogen

Ko pri 23 letih izdajaš že šesto albumsko delo, se kaliber tvoje ustvarjalnosti že lahko meri z najvišjimi enotami. Za Willow Smith, hčer hollywoodske ikone Willa Smitha, zaradi mega uspešnega umetniškega okolja, iz katerega artistka izhaja, veljajo drugačne perspektive. Pred desetletjem je bilo že skoraj potrjeno, da bo Willow še ena z ustaljenim vedenjskim in izraznim vzorcem pokorna duša. Sprva najstniški pop je v spremstvu nebrzdane Willow kmalu postal rock, pa celo metal. Z novim delom je Willow še vedno zelo vdana kitarskim udarnostim in pogosto tudi polhisteričnemu petju. Toda Empathogen lahko brez odlašanja označimo kot liričen, popevkarsko eksperimentalen in za nameček še navdušujoče džezovski. Klavirsko gnan Symptom of Life kot prvoizdani singel je vznemiril že pred dvema mesecema. Na predvajalni listi mu sledi gosto sinkopirana The Fear Is Not Real, a ta je opremljena s čudovitimi serenadnim spremljajočim zborčkom. False Self je prav tako odličen komad, čeprav ob robu pretkano izzove obilo poslušalske nevrotičnosti. Toda Willow, natrenirana tudi na divjaških post-punkovskih orodjih, s svojo stoično izvajalsko vokalno držo izpade kot mogočen steber neprizadetosti. Pain for Fun je dinamična umetelna polbalada, ki jo Smithova izvede v kombinaciji s St.Vincent, nemara najbolj izpostavljeno newyorško art rokerico. Empathogen v svoji zaključni tretjini ponudi še tri pare eksperimentov. Nekateri od teh se upravičeno, nekateri manj upravičeno sklenejo že po minuti in pol. Nenazadnje pa tudi tako časovno odmerjena zasnova lepo, a še prej na zelo intriganten način prispeva k neobičajni zgodbi, ki nam jo Willow namenja tokrat. Čudno je krasno. V bistvu top album.

Ocena: 4,5