Kmetije morajo biti poslovno učinkovite, je na nedavni Svetovalnici za kmete z naslovom Kako postati poslovno učinkovita kmetija v pozdravnem nagovoru med drugim dejal Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Žveglič je nagovoril udeležence svetovalnice, ki se je tokrat osredotočila na financiranje projektov na kmetiji, ter na davčno optimizacijo, svoje delo in načrte pa ste predstavila tudi kmeta Toni Grobelnik iz Galicije pri Žalcu, inovativni mladi kmet 2023, in Matevž Jenko s kmetije Pr'Matevž, ki je bil razglašen za najboljšega agrobiznis podjetnika 2024.
Žveglič je poudaril, da KGZS podpira trajnostno kmetijstvo. »Trajnostno kmetijstvo pa pomeni, da je ekonomsko vzdržno, socialno pravično in do okolja prijazno,« je poudaril vse tri vidike Žveglič, ki se je zahvalil kmetom, ki »obdelujejo zemljo, skrbijo za našo prehrano in za okolje. Je pa dejstvo, da sta samo pridelava in proizvodnja premalo, izdelke je treba tudi prodati po taki ceni, da ima kmetija korist in da lahko vlaga naprej v svoj razvoj in ljudi. Zato zbornica kmete podpira z različnimi programi, pomoč pri reševanju izzivov pa kmetom individualno ponujajo svetovalci Javne službe kmetijskega svetovanja.«
»V zbornici si prizadevamo za boljše ekonomske pogoje in prijaznejše davčno okolje tudi za kmete. Tako, kot je pomembno pravilno načrtovanje kmetijskih opravil, je potrebno tudi premišljeno načrtovanje davkov, saj le to lahko prinese prihranek. Čeprav je davek lahko kot plevel v vašem finančnem vrtu, ob uporabi pravih orodij davki niso več taka težava. Naj vam zaželim zelene travnike, čiste njive in dober pridelek ob dobrih vremenskih razmerah,« je v nagovoru delal Žveglič.
O virih financiranja razvoja kmetij je udeležencem svetovalnice govoril Iztok Pustatičnik iz NLB. »Skupina NLB želi svojim komitentom do leta 2030 odobriti 1,9 milijarde evrov zelenih posojil, od tega 1,35 milijarde evrov podjetjem in kmetijam, dobre pol milijarde pa prebivalstvu. »Smo na dobri poti, saj smo podjetjem lani odobrili skoraj 200 milijonov evrov novih zelenih posojil, prebivalstvu pa skoraj 80 milijonov evrov takih posojil,« je povedal Pustatičnik.
»Pričakujem, da bodo v kmetijstvu prevladovali zelene naložbe v sončne elektrarne in druge obnovljive vire energije, baterije za skladiščenje elektrike, nizkoogljični transport, energetsko učinkovite zelene stavbe, preprečevanje onesnaževanja in ravnanje z odpadki ter upravljanje voda,« pravi Iztok Pustatičnik.
Banka že zdaj pri vsaki naložbi, ki jo bo financirala, upošteva okoljski vidik naložbe, torej vpliv na ogljični odtis, energetsko učinkovitost in zmanjšanje porabe elektrike ... »Pri sončni elektrarni nas zanima, koliko elektrike bo na leto proizvedla, da lahko izračunamo prihranek izpustov ogljikovega dioksida. Podobno nas zanima tudi pri financiranju toplotne črpalke, električnih vozil … Za odobritev tako imenovanih zelenih posojil, ki imajo lahko nižjo obrestno mero ali nižje stroške odobritve, banka potrebuje dodatne podatke, ki jih komitentu pomaga pridobiti,« opisuje Pustatičnik.
Podrobno je o optimizaciji davkov na kmetiji govorila Mateja Gorše Janežič, vodja službe za ekonomiko kmetijstva in davke na KGZS. Kmetije so obdavčene po treh poteh: po katastrskem dohodku (KD), po dejanskih prihodkih in normiranih stroških ali pa po dejanskih prihodkih in dejanskih odhodkih. »Davkom se ne moremo izogniti, lahko pa jih ob dobrem razumevanju davčne zakonodaje in poznavanju dejavnikov, ki vplivajo na znižanje davčne osnove, plačamo manj,« je poudarila davčna strokovnjakinja s KGZS.
To pa pomeni, da je treba slediti spremembam davčne zakonodaje, saj se le tako lahko kmet s svojo dejavnostjo temu tudi prilagaja. »Seveda pa se je treba prilagajati pravočasno, kar pomeni davčno načrtovanje. Poznati moramo davčne olajšave in katere oprostitve plačila davkov lahko uveljavljamo ter seveda natančen pregled informacijskega izračuna dohodnine. Dva tedna po prejetju informacijskega izračuna dohodnine je davčno osnovo še mogoče znižati,« je nanizala Mateja Gorše Janežič, vodja službe za ekonomiko kmetijstva in davke na KGZS.
Glejte razpise in jih kombinirajte
»Ko kmet načrtuje vlaganja, naj čim prej pokliče svojega bančnega svetovalca. Čeprav je še vedno v fazi razmisleka oziroma ima idejo in ne ve, kako jo bo najustrezneje financiral,« pa je poudarila Nataša Zemljič Pangerc, vodja skupine v primorsko-goriški regiji v Poslovanju NLB z malimi in srednjimi podjetji.
Banke ponujajo fiksno in spremenljivo obrestno mero za dolgoročna posojila, kmetje pa se v zadnjem času raje odločajo za fiksno, je pojasnila govornica. »Tako poznajo stroške obresti in višino mesečnega obroka. Tveganja, da bi se jim obrok opazno zvišal, pa v tem primeru ne prepuščajo nepredvidljivim pretresom na trgu.«
Je pa Nataša Zemljič Pangerc opozorila, naj kmetje gledajo razpise in jih kombinirajo. Kot vir financiranja so med drugim na voljo tudi državne garancije. »So dobrodošle in če jih upoštevamo, lahko to vse skupaj ugodno vpliva na proces odobritve posojila. Zato spodbujam, da so na tem področju tudi sektorska združenja čim bolj aktivna in da naj na finančno ministrstvo pošiljajo svoje pobude.«
Preobrazbo domače kmetije je zanimivo opisal Matevž Jenko, najboljši agrobiznis podjetnik 2024, ki kmetijo Pr'Matevž v Retečah pri Škofji Loki vodi skupaj z ženo Evo Vrevc Jenko. Pojasnil je, zakaj sta se osredotočila na izdelavo mocarele, kako postavljata ceno svojim izdelkom, kako nagovarjata kupce prek družbenih omrežij in kako bosta kmetijo razvijala v prihodnje.
»Midva sva res nekakšna agrovplivneža. Naše uporabnike izobražujeva in nagovarjava ves čas, ko sva v hlevu, sirarni ali za stojnico na kateri od prireditev. Neposredni stik s kupci in ozaveščanje, kako naši izdelki nastajajo, sta nama zelo pomembna,« sta v pogovoru dejala Eva in Matevž Jenko, prihodnji prevzemnik kmetije.
Svetovalnico je zaokrožil pogovor s Tonijem Grobelnikom, inovativnim mladim kmetom 2023 iz Galicije pri Žalcu. Kmetijo je Grobelnik prevzel leta 2019, ko je bil star 27 let, in jo iz prireje mleka preusmeril v ponudbo mesa japonskega wagyua in škotske pasme angus. Na kmetiji prodajajo tudi suhozorjeno govedino angus, ki jo zorijo na zraku v posebni komori 60 dni.
»Kot mladi prevzemnik sem se odločil za kandidiranje za nepovratna sredstva. Vložili smo pol milijona evrov,« je povedal Grobelnik, ki pravi, da je povpraševanja po njihovih stejkih veliko in da hitro poidejo.
