Zunanja ministrica Tanja Fajon je včeraj na Reki še enkrat ponovila stališče Slovenije, da je treba odpraviti notranji nadzor med članicami območja schengna, kar je letelo predvsem na Avstrijo, obenem pa je ocenila, da je sprememba politike Dunaja malo verjetna, ker gre za notranjepolitično vprašanje.
»Pred poletjem si želimo, da bodo ljudje lahko čim bolj svobodno in neomejeno potovali na Hrvaško ali v Avstrijo,« je dejala ob srečanju zunanjih ministrov Slovenije, Avstrije in Hrvaške ter tako ponovila poziv, ki ga je gostiteljem na Dunaju med ponedeljkovim obiskom namenila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. Fajonova pravi, da številke nadzora na meji ne upravičujejo.
Avstrija je uvedla nadzor na meji s Slovenijo in Madžarsko leta 2015 med tako imenovano migrantsko krizo in ga podaljšuje vse odtlej. Notranji minister Gerhard Karner je ta mesec napovedal podaljšanje nadzora še za pol leta. Karner prihaja iz desnosredinske Ljudske stranke, ki je sprejela ostrejšo priseljensko politiko, potem ko je s to temo volilce uspešno nagovorila skrajno desna Svobodnjaška stranka in začela odžirati glasove Ljudski stranki. Na januarskih volitvah v Spodnji Avstriji, denimo, je Ljudska stranka izgubila skoraj deset odstotnih točk podpore, svobodnjaki pa so je toliko pridobili. Stranki sta potem tam oblikovali koalicijo.
Rešitev mora najti EU
Fajonova je nakazala tudi mogoče ukrepe Slovenije, rekoč da »verjamem, da si nihče ne bi želel, da bi prišli v situacijo, ko bi bili prisiljeni tudi v Sloveniji uvajati notranje kontrole«, ter pri tem omenila prihajajoče poletne mesece, ko ponavadi naraste število ljudi na zahodnobalkanski migrantski poti, hkrati pa je to tudi vrhunec turistične sezone. Zavzela se je za okrepljeno vlogo Frontexa na zunanji meji Evropske unije ter za rešitve na ravni Evropske unije. S tem se je strinjal avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg, ki pravi, da schengen zdaj ne deluje, da se Avstrija sooča z visokim številom prošenj za azil in da je vprašanje migracij varnostno vprašanje. Dodal je, da je tudi Nemčija nedavno zaprosila za ponovno podaljšanje nadzora na meji z Avstrijo.
Obisk na Krku
Ministri so si ogledali terminal za utekočinjeni zemeljski plin na Krku, ki ga je hrvaški gostitelj Gordan Grlić Radman označil za evropski projekt. Zaradi posledic vojne v Ukrajini obstaja potreba po diverzifikaciji energetskih virov, tako da Dunaj in Ljubljana pozdravljata načrte Zagreba o povečanju zmogljivosti terminala, ki ga zadnje čase obiskuje vrsta vidnih politikov iz širše regije. »Hrvaška je pravočasno prepoznala svoje kapacitete in potencial svoje vloge v širši regiji,« je dejal Grlić Radman. Fajonova je glede načrtovane gradnje plinovoda od Krka proti Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in Madžarski dejala, da sta se o tem že pogovarjala premierja Robert Golob in Andrej Plenković, tudi v prihodnje pa bodo pogovori o tem potekali na ravni predsednikov vlad, ki naj bi se uradno srečala še pred poletjem.
Ministri so izrazili podporo državam Zahodnega Balkana na evropski poti ter omenili nedavno odločitev o odpravi vizumov za državljane Kosova za vstop v schengensko območje z začetkom prihodnjega leta. Dogovor je sicer zavrnila Španija, ena izmed petih članic EU, ki ne priznavajo Kosova in njegovih potnih listov.
