O-STA

Evropski dan pomorstva

Evropski dan pomorstva praznujemo 20. maja od leta 2008. Ta dogodek so ustanovili Evropski svet, Evropski parlament in Evropska komisija kot del celostne pomorske politike EU leta 2007. Namen tega dneva je poudariti ključno vlogo oceanov in morij v vsakdanjem življenju ne le priobalnih skupnosti, ampak vseh državljanov EU.

Najmanj ladij med članicami EU pripluje v slovenska pristanišča

Skupno je v tri slovenska pristanišča leta 2022 priplulo 1.812 ladij (tovorne in potniške), s čimer se je država uvrstila na zadnje mesto med članicami EU s pristanišči. Na ravni EU je namreč v tem letu priplulo 2,2 milijona ladij. Po številu so bile na prvih treh mestih Italija, Grčija in Danska, sledila je Hrvaška.

Ribiška flota enaka kot leto prej

V Sloveniji je bilo leta 2022 registriranih 131 ribiških plovil, enako kot leto prej in najmanj od leta 2007. Skupna bruto tonaža je znašala 648 BT, skupna moč glavnih motorjev pa 7.966 kW.

V skupini, ki jo sestavlja 22 držav članic EU ter Norveška in Islandija, je imela največ registriranih ribiških plovil Grčija - 12.932. Po številu teh plovil sta se za Slovenijo uvrstili samo Litva (125) in Belgija (65). Sta pa imeli ribiški floti v obeh omenjenih državah precej večjo skupno moč glavnih motorjev - Litva 40.135 kW in Belgija 45.813 kW, kar se odraža tudi v večjem ulovu. Slovenski sosedi Italija in Hrvaška sta bili po številčnosti ribiških plovil na drugem (12.231) oziroma petem mestu (7.487). Skupna moč glavnih motorjev je v Italiji znašala 945.379 kW in na Hrvaškem 341.187 kW.

Pretovor blaga se na ravni EU povečuje

Na ravni EU je bilo v 2022 pretovorjenih 3,5 milijarde ton blaga ali za 1 % več kot leto prej. Pri pretovoru blaga so se na prva tri mesta uvrstile Nizozemska, Španija in Italija - pri vseh je teža presegla 450 milijonov ton. Na Hrvaškem so pretovorili 24 milijonov ton, Slovenija pa 22 milijonov ton blaga.

Ulov rib v Sloveniji najnižji v zadnjem desetletju

Slovenski ribiči so v 2022 ulovili in iztovorili okoli 108 ton svežih ribiških proizvodov (rib, mehkužcev in rakov). To je bilo za 2 % več kot leto prej in za 40 % pod desetletnim povprečjem. K letni rasti je prispevala večja količina mehkužcev, znašala je okoli 37 ton, skoraj polovico so predstavljale moškatne hobotnice (17 ton). Ulov (iztovor) rib je bil najnižji v zadnjem desetletju. Predstavljal je 70 % vsega ulova (iztovora) v omenjenem letu. Od tega je bilo največ orad - 14,5 tone ali 21 % vsega ulova rib. V primerjavi z letom prej se je zmanjšal tudi ulov (iztovor) rakov - upadel je za skoraj 70 %. Ulovili so več kot tono morskih bogomoljk; to je predstavljalo 75 % celotnega ulova rakov.

Po ulovu je bila na vrhu Norveška (2,3 milijona ton), sledili sta Španija in Francija. Italija se je z 1,3 milijona tonami uvrstila na 9. mesto, Hrvaška pa s 63.000 tonami na 15. mesto. Slovenija je bila po količini ulovljenih morskih organizmov na repu med članicami EU (poročajo države članice z morskim ulovom ter Islandija, Norveška in Turčija).