Pregled - svet, 29. 4. (ponedeljek)

KAIRO/WASHINGTON/RIJAD - V novih izraelskih napadih na mesto Rafa na jugu Gaze je umrlo najmanj 27 Palestincev. Medtem je v Kairo prispela delegacija palestinskega islamističnega gibanja Hamas, ki naj bi v kratkem sporočila svoj odgovor glede predloga za prekinitev ognja. K sprejetju izraelskega predloga jih je pozval državni sekretar ZDA Antony Blinken. Kot je dejal britanski zunanji minister David Cameron je palestinsko gibanje dobilo "zelo velikodušno ponudbo 40-dnevnega premirja in potencialno osvoboditev na stotine palestinskih zapornikov v zameno za osvoboditev izraelskih talcev".

KIJEV - Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je nenapovedano obiskal Ukrajino, kjer se je strinjal z gostiteljem, ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, glede potrebe po čimprejšnji dobavi vojaške pomoči Ukrajini. Zelenski je dejal, da ruske sile izkoriščajo priložnost, medtem ko ukrajinska vojska čaka na orožje in strelivo. Ukrajinska vojska je medtem poročala o uspešni obrambi pred ruskimi napadi v Donbasu. Rusija vseskozi vzdržuje pritisk na Ukrajino tudi z napadi z raketami dolgega dosega. V enem od takšnih napadov na Odeso sta bili ubiti dve osebi, še osem je ranjenih.

PEKING/PARIZ/BEOGRAD/BUDIMPEŠTA - Kitajski predsednik Xi Jinping se bo 6. in 7. maja mudil na uradnem obisku v Franciji, nato bo do 10. maja obiskal še Srbijo in Madžarsko, so potrdili v Pekingu. Tema pogovorov v Parizu bodo po napovedih zlasti mednarodne krize ter skupno reševanje globalnih izzivov, v Beogradu in Budimpešti pa gospodarsko sodelovanje. V francoski prestolnici bo potekalo tudi tristransko srečanje Xija s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.

MADRID - Španski premier Pedro Sanchez je sporočil, da ostaja predsednik vlade. Da bo razmislil o možnosti odstopa, je napovedal minuli teden, potem ko so pristojne oblasti zaradi suma korupcije sprožile preiskave proti njegovi soprogi. Sanchez je to že takrat označil za neutemeljeno blatenje in napade z desnice.

EDINBURGH - Škotski premier Humza Yousaf je napovedal odstop. Vodja Škotske nacionalne stranke (SNP) je bil namreč pod pritiskom, odkar je prejšnji teden propadel dogovor o delitvi oblasti s škotskimi Zelenimi, grozita pa mu dve glasovanji o nezaupnici. Kot je pojasnil, se mu je odstop zdel prava odločitev za stranko in državo. SNP ima sicer v 63 poslancev, s čimer ji zmanjka nekaj glasov do večine v 129-članskem parlamentu.

VARŠAVA - Poljski kmetje so po dveh mesecih protestov proti uvozu kmetijskih pridelkov iz Ukrajine odstranili zapore na mejnih prehodih s sosednjo državo. Kot so sporočili poljski uradniki, je znova omogočen promet prek vseh mejnih prehodov na poljsko-ukrajinski meji. Poljski kmetje so od februarja blokirali mejne prehode z Ukrajino, da bi protestirali proti po njihovem prepričanju nelojalni konkurenci, ki da niža tržne cene na domačem trgu. Dodaten spor med državama je nastal zaradi delovanja ukrajinskih avtoprevoznikov na Poljskem, saj njihovi poljski kolegi trdijo, da imajo ukrajinska podjetja zaradi nižjih stroškov nepošteno prednost.

TBILISI - V Gruziji se je v nedeljo okoli 20.000 ljudi zbralo na shodu, na katerem so pozvali vlado, naj umakne sporen predlog zakona o tujih agentih, ki bi omejil delovanje iz tujine financiranih medijskih in nevladnih organizacij. Tudi v EU opozarjajo, da bi zakon lahko spodkopal pot Tbilisija v povezavo.

SARAJEVO - Sodišče Bosne in Hercegovine je potrdilo prvo obtožnico zaradi zanikanja genocida v Srebrenici leta 1995. Kot so potrdili na tožilstvu BiH, je sodišče potrdilo obtožnico proti Vojinu Pavloviću, vodji enega od skrajnih srbskih združenj v državi. Zanikanje vojnih zločinov in genocida, ki so bili potrjeni s sodbami mednarodnih in domačih sodišč, je v Bosni in Hercegovini postalo kaznivo dejanje leta 2021 s spremembami kazenskega zakonika, ki jih je uvedel takratni visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko.

WASHINGTON - Bela hiša je v nedeljo vztrajala, da morajo propalestinski protesti, ki so v zadnjih tednih zajeli ameriške univerze, ostati mirni. Obenem je tiskovni predstavnik sveta za nacionalno varnost ZDA John Kirby za televizijo ABC obsodil antisemitske izjave ter na splošno obsodil sovražni govor in grožnje z nasiljem. Na protestih so minuli konec tedna na štirih univerzah skupno pridržali 275 ljudi.

STUTTGART - V Nemčiji se je začelo sojenje devetim domnevnim članom skrajno desničarske skupine Državljani rajha, ki so obtoženi terorizma in veleizdaje. Deveterica naj bi načrtovala napad na nemški parlament in strmoglavljenje vlade. Gre za prvo v nizu sodnih postopkov proti skupno 27 obtoženim v Nemčiji.

BRUSELJ - Potem ko so nova javnofinančna pravila EU pretekli teden na plenarnem zasedanju v Strasbourgu potrdili evropski poslanci, so to storile še države članice, s čimer je nova zakonodaja na področju ekonomskega upravljanja v EU dokončno sprejeta. Članice bodo svoje cilje na področju javnih financ, ukrepe za odpravljanje makroekonomskih neravnovesij ter prednostne reforme in investicije opredelile v srednjeročnih načrtih fiskalne politike, ki bodo nato potrjeni na ravni EU. Javnofinančna pravila bodo tako prilagojena posameznim članicam.

NAIROBI - V Keniji, ki jo je v minulih tednih prizadele močno deževje in poplave, je popustil jez severozahodno od prestolnice Nairobi, pri čemer je umrlo najmanj 46 ljudi, so sporočile lokalne oblasti, ki se bojijo, da bi bilo lahko žrtev še več. Poplave in neurja so zahtevala smrtne žrtve tudi v drugih državah na vzhodu Afrike.

WASHINGTON - V divjanju izjemno velikega števila tornadov, ki so minuli konec tedna prizadeli zvezne države v osrednjem delu ZDA, je umrlo najmanj pet ljudi, so v nedeljo sporočile lokalne oblasti. Najhuje je bilo v Oklahomi, od koder poročajo o številnih uničenih stavbah in štirih smrtnih žrtvah. Še en človek je že petek umrl v Iowi.

BRUSELJ - Nevladna organizacija Civil Liberties Union for Europe (Liberties) v svojem najnovejšem poročilu o svobodi medijev za 2023 ugotavlja, da se novinarji v Evropi še naprej soočajo z grožnjami in ustrahovanjem ter so marsikje tarča nadzora. Opozarja pa tudi na omejevanje svobode izražanja in dostopa do informacij.