Ko je Janez Rakovec pred šestimi leti na domačijo pr' Matjaž v Struževo pri Kranju pripeljal modrozeleno algo spirulino in jo začel pridelovati, so ga vsi začudeno gledali. Zdaj je spirulina, ki jo trži pod znamko Eko Janez, kar dobro poznana. Pridelavo stalno izboljšuje in avtomatizira, tudi z razvojem posebne opreme in naprav.
Za spirulino je slišal v tretjem letniku Biotehniškega centra Naklo od profesorja Boruta Lazarja, ki je omenil njen potencial v trajnostnem kmetijstvu in pomenu za prehrano. O spirulini je poiskal več informacij in začel razvijati prvi lesen prototip bazena in rastlinjak. Izkazalo se je, da je gorenjsko podnebje primerno za gojenje, zato je ob podpori profesorja Boruta Lazarja, podjetja Algen in družine poleti 2021 na vaškem polju v okolici Kranja postavil večjo farmo, kjer prideluje čisto spirulino.
Rastlinjak z bazeni s spirulino
Tako je domača kmetija pridobila toplotno izoliran rastlinjak z nizkimi bazeni, kotlovnico na biomaso in prostore, opremljene s kondenzacijsko sušilnico za predelavo in pakiranje spiruline. Alga za rast potrebuje sonce, toploto in naravna hranila. Kako uspeva, vsak teden spremljajo z mikroskopskimi pregledi alg. Redno čistijo zaprt prostor, v katerem alge rastejo.
Pridelava poteka v zaprtem sistemu, del vode je treba menjavati, to vodo porabijo za namakanje vrta ali poljščin. »Pridelava spiruline je bolj trajnostna od pridelave poljščin. Glavni strošek na začetku pomenijo bazeni in ogrevanje vode ter sprotno delo,« zatrjuje Rakovec. Prvo spirulino je dobil iz algne banke v Nemčiji, nato pa je liter osnove kupil od Italijana, ki ima sam ekološko pridelavo spiruline.
Sami razvijajo opremo
»Od začetka sami razvijamo vso opremo, saj spirulino po svetu pridelujejo šele od okoli leta 1950, ko se je začela intenzivnejša pridelava. Že veliko prej so jo pridelovale stare civilizacije, kot so Azteki in Maji, vendar ne tako intenzivno, kot se goji danes. Posebne naprave za žetev in sušenje, ki sta najpomembnejša koraka, so na Kitajskem in drugih delih Azije razvili za ogromne bazene. Najzahtevnejša je žetev spiruline in če ni avtomatizirana, moraš biti stalno zraven in porabiš veliko časa. Zato razvijam žetvenik za naše potrebe, da bi čim bolj avtomatiziral žetev, pri kateri vodo s spirulino 'precedimo' skozi tkanino z luknjicami, premera največ 25 mikronov, da se alga ujame na površju, voda pa odteče,« razlaga Janez Rakovec.
Spirulina izpod Storžiča ima več hranil kot uvožena
Spirulina je suha in dehidrirana, zato ima zelo dolg rok trajanja. »Naša spirulina izpod Storžiča je bogatejša s hranili od uvožene. Da je pot od pridelave do kupca čim bolj trajnostna, jo pakiram v vračljivo stekleno embalažo,« poudarja. Pod znamko Eko Janez ponuja hrustljavo spirulino, spirulino v prahu in praline iz bele čokolade s spirulino, ki jih sami izdelujejo.
Največ izdelkov proda po spletu in v trgovini na domači kmetiji, najdete jih tudi v Sparu in trgovinah z zdravo hrano po Sloveniji. »S prodajo si zaslužim plačo, a denar vlagam v razvoj novih izdelkov in strojev, da bi pridelavo in pakiranje spiruline čim bolj avtomatiziral in da bo manj ročnega dela,« pravi.
Za nove izdelke vidi veliko možnosti, saj lahko spirulino umešamo v pekovske izdelke, kruh in testenine … Povezal se je s kmetijo Malerič iz Črnomlja, ki izdeluje pirine testenine s spirulino. Piranske soline pa jo dodajo temni čokoladi s solnim cvetom in detoks maski za obraz, ki poleg spiruline vsebuje tudi solinsko blato.
Spirulino preizkušajo v mlečnih izdelkih
»V okviru EIP projekta Modrozelena preizkušamo, kako se spirulina obnese v jogurtih, skuti, smetani in siru. V tem projektu razvijamo veliko novih izdelkov in upam, da kmalu pridejo na trg,« napoveduje Janez Rakovec.
Dolgoročno si želi, da bo na policah veliko izdelkov s spirulino, da bo razširjena po Sloveniji in tako prepoznana, da jo bomo dodajali vsakdanjim jedem – jajcem, solati, omakam ali napitkom. Zanima ga tudi prodor na tuje trge, z avstrijskim trgovcem se o tem že dogovarja, a najprej mora povečati letno količino spiruline. Ta iz leta v leto niha, močno je odvisna od vremena. Po lanski slabši letini si Janez Rakovec letos obeta večji pridelek tudi zaradi dodatnega pokrivanja bazenov, da voda tudi ponoči ostane topla. Ko se toplota izgublja, je spirulina v stresu in počasneje raste.
