Režiser George Lucas, ki velja za enega najbolj legendarnih filmskih režiserjev, praznuje 80 let. Sodi v generacijo ustvarjalcev kot so Francis Ford Coppola, Martin Scorsese, Steven Spielberg, William Friedkin, Paul Schrader, Sam Peckinpah in mnogih drugih, ki so za vedno spremenili Hollywood. Lucas je najbolj znan po legendarni znanstvenofantastični sagi Vojna zvezd in je tudi ustvarjalec pustolovskih filmov Indiana Jones. Od nekdaj je veljal za navdušenca nad tehnologijo, zato je s pomočjo lastnega studia kot eden prvih ustvaril pogoje za raziskovanje posebnih učinkov v industriji ter posledično obveljal za inovatorja številnih filmskih tehnologij. Vse to je preizkusil tudi v epski sagi Vojna zvezd, ki je postala pravi popkulturni fenomen in ena komercialno najuspešnejših filmskih franšiz na svetu.

»Vojna zvezd ni nič drugega kot mitologija,« so zapisali organizatorji filmskega festivala v Cannesu, kjer bodo Lucasu letos podelili častno zlato palmo za življenjsko delo. S franšizo je po njihovem mnenju ustvaril uspeh brez primere –»vesolje s svojo geografijo, prebivalstvom, jeziki, moralnimi vrednotami in celo vozili« ter očaral ljubitelje filma po vsem svetu.

Prvi celovečerni igrani film Georgea Lucasa je bil leta 1971 distopični znanstvenofantastični film THX 1138, ki ga je produciral Francis Ford Coppola, Lucas pa je bil tudi soscenarist. Čeprav je bil posnet za razmeroma malo denarja, je bil komercialno ne­uspešen. Zaslovel je z drugim filmom Ameriški grafiti, ki ga je posnel leta 1973. Gre za nostalgični film o odraščanju v 60. letih prejšnjega stoletja, posnet za slabih 800.000 dolarjev, ki pa je prinesel kar 140 milijonov dolarjev.

V svet filma je vstopil kot študent filmske produkcije, pridobil je tudi štipendijo studiev Warner Bros ter med drugim prijateljeval s še enim študentom filma Stevenom Spielbergom, ki je režiral prve štiri dele o Indiani Jonesu. Podobno kot Vojna zvezd je tudi serija o profesorju arheologije, ki ga je upodabljal igralec Harrison Ford, svoj odmev dosegla zunaj filma, med drugim v knjigah, stripih in videoigrah.

Lucasa so že v mladosti pritegnile slike, risbe in stripi, pozneje se je začel zanimati tudi za digitalno umetnost. Za svojo tehnološko zbirko se je odločil postaviti muzej, ki ga je sprva nameraval zgraditi v San Francisu, nato v Chicagu, nazadnje pa je lokacijo našel blizu Univerze Južne Kalifornije v Los Angelesu, kjer je diplomiral iz filmske umetnosti. Muzej, ki bo po napovedih prva tovrstna institucija na svetu, posvečena vizualnemu pripovedovanju zgodb, bodo odprli predvidoma prihodnje leto. Prav tako ima zavidljivo privatno zbirko umetniških del, med katerimi so platna Edgarja Degasa, Pierra-Augustea Renoirja in Normana Rockwella.

Zgradil je vesoljske ladje, ustvaril filmske galaksije, a internet in družbena omrežja, kot pravi ga sploh ne zanimajo in z njim ne želi imeti nobenega opravka.