Na prvi dan prireditve je v četrtek potekal pohod vrtcev, udeležilo se ga je 6865 otrok. V petek je sledil pohod za osnovne in srednje šole z 11.710 udeleženci, v soboto pa je bilo v zelo lepem in sončnem vremenu ob pohodnikih 3653 tekmovalcev v trojkah. Na dolgem pohodu je bilo 13.103 rekreativcev, na kratkem pa 1670.
»Na novinarski konferenci sem izrazila upanje, da bomo letos zbrali krog 40.000 udeležencev. Številka je nekaj manjša, pričakovali smo približno pet tisoč več šolarjev v soboto. A še vedno smo zadovoljni,« je povedala vodja prireditve Barbara Železnik. Vodi tudi največji slovenski maraton, ki je oktobra v Ljubljani. Tam je za nastop ob prijavi potrebno plačati, majski pohod pa bodo skušali po njenih besedah ohraniti brezplačen tudi v prihodnje ob pomoči pokroviteljev.
Pot, ki se imenuje tudi Zeleni prstan Ljubljane, je speljana po odseku, na katerem so italijanski okupatorji skupaj z več kot sto bunkerji med drugo svetovno vojno postavili ograjo iz bodeče žice. Ministrstvo za kulturo je leta 2016 Pot ob žici vpisalo v register žive kulturne dediščine. Zeleni obroč je leta 1985 uredila ljubljanska občina, na njej je organiziranih osem kontrolnih točk.
Največ udeležencev se zbere na pohodu okoli mesta, ki poteka vsako leto od četrtka do sobote okrog 9. maja. Na ta dan je tudi letos mestna občina Ljubljana s slavnostno sejo mestnega sveta na Ljubljanskem gradu zaznamovala praznik slovenske prestolnice. Župan Zoran Janković je podelil najvišja mestna priznanja. Naziv častna meščanka je dobila nekdanja generalna direktorica PTT Slovenije Julijana Žibert, častni meščan pa je postal arhitekt Janez Koželj.
V soboto je bil kot osrednji dogodek 66. prireditve Pot ob žici tek trojk. Ta sicer nima velikega tekmovalnega pomena ter tudi ne primerjave v evropskem ali svetovnem merilu. Ključno pri teku trojk je namreč sodelovanje in tovarištvo, saj je najpomembnejši tretji, najšibkejši člen ekipe, katerega čas se upošteva kot končni dosežek trojice.
Na dveh razdaljah, na 29 in 12,5 km, pa nastopajo tudi uveljavljeni športniki in tudi atleti. Letos sta bila med zmagovalci na najkrajši progi med ženskami Neja Kršinar, ki ima drugi slovenski maratonski izid vseh časov, med atleti pa Jan Kokalj, večkratni državni reprezentant v krosih in v tekih na razdaljah na stadionih.
Poleg tekov in pohoda je današnji zadnji dan zaznamoval še kulturni program na Kongresnem trgu z nastopi Partizanskega pevskega zbora in otroških pevskih zborov osnovnih šol Koseze, Valentina Vodnika, Hinka Smrekarja, Livade, Zaloga ter Ketteja in Murna.
