S tem vremenskim izročilom si na Slovenskem največ damo opraviti vrtičkarji: eni se držimo priporočil, naj do konca ledenih mož ne hitimo s sajenjem paradižnika in paprik na prosto, drugi jih kljubovalno izigravajo. Podobna so priporočila za balkonske cvetlične zasaditve.

Možnost prodora polarnih zračnih mas

Naj bi bili ledeni možje čisto zares ledeni ali samo mrzli? Kaj pa spremenljiva statistika zadnjih desetletij, ko so na te dneve zabeležili na eni strani nadpovprečno mrzlo vreme za ta čas in na drugi strani ekstremno vročino? 

Dejstvo je, da vremensko izročilo ni iz trte izvito, vreme je lahko v tem času zelo nestanovitno in hladno, saj naše kraje v tem času še lahko dosežejo izrazitejše ohladitve zaradi prodora polarne zračne mase v našo geografsko širino. Pozneje so manj verjetne. 

Letos umirjeni in brez skrajnosti?

Letošnja vremenska napoved za čas ledenih mož za zdaj kaže na precej konstantne temperature: jutranja naj bi bila vse dni okoli 10 °C, najvišja dnevna pa okoli 20 °C ali kako stopinjo več. Pričakovati je nekaj več spremenljive oblačnosti, obstaja možnost krajevnih ploh, nič pa ne kaže na vremenske skrajnosti.

In kaj imajo z ledenimi možmi opraviti paradižnik, paprika, balkonsko cvetje, bazilika in morda novozelandska špinača? Vsi izvirajo iz toplih krajev. Še bolj od naštetih plodovk so na nizke temperature občutljive lubenice, jajčevci in kumare. Ne gre samo za to, da te vrtnine in okrasne rastline ob morebitni pozebi propadejo, če jih silimo rasti v hladu, prizadenemo njihovo vitalnost, rast pa zastane.