V petek je bilo nad Slovenijo zopet možno občudovati auroro oziroma sij. Slednjo sicer povezujemo zlasti s severnimi oziroma južnimi kraji. Od tod tudi bolj znani imeni tega pojava – aurora borealis (severni sij) in aurora australis (južni sij). V zadnjem času smo sij lahko večkrat občudovali tudi v Sloveniji, ki ni pretirano severno in še dlje od južnega tečaja. Obarvano nebo smo lahko občudovali že aprila in novembra lani. Da se za opazovanje enega bolj privlačnih naravnih pojavov ni bilo treba na dolgo potovanje, se gre zahvaliti večji aktivnosti Sonca. Za pojavom aurore se namreč skriva dokaj enostaven naravni proces.
Vse se začne s sončnimi izbruhi, ki s Sonca proti Zemlji pošljejo ogromne količine nabitih delcev. Ti nato v dveh do treh dneh pridejo od Zemlje. Tam jih magnetno polje našega planeta preusmeri proti severu ali jugu. Nabiti delci, ki so pripotovali od Sonca, med vstopom v zemeljsko atmosfero trčijo ob različne molekule in atome. »Če elektron ali proton trči z atomom kisika ali dušika, lahko del svoje kinetične energije prenese na elektron v atomu ali molekuli. Ta prenos energije lahko povzroči, da se elektron v atomu premakne iz nižje energetske ravni (orbite) na višjo energetsko raven. Stanje, ko je elektron na višji energetski ravni, imenujemo vzbujeno stanje,« na portalu Kvarkadabra pojasnjuje Sašo Dolenc. »Ker vzbujeno stanje ni stabilno, se elektron v atomu kmalu vrne na svojo prvotno nižjo energetsko raven. Ko se to zgodi, se sprosti energija, ki je enaka razliki med vzbujenim in prvotnim stanjem. Ta energija se sprosti v obliki fotonov, torej svetlobe. Barva svetlobe (ali valovna dolžina fotonov) je odvisna od razlike v energiji med dvema energetskima ravnema elektronov v atomu.« Dolenc ob tem dodaja, da so barve sija posledica različnih vzbujenih stanj atomov kisika in dušika v Zemljini atmosferi: »Najpogostejša barva severnega sija je zelena. Ta nastane, ko se atomi kisika vzbudijo in nato vrnejo na nižjo energetsko raven. Proces se običajno odvija na višinah med 100 in 300 km nad Zemljo. Rdeča barva severnega sija je običajno manj intenzivna in se pojavlja višje v atmosferi kot zelena. Rdeča svetloba nastane zaradi drugačnega prehoda v atomih kisika, in sicer na večji višini (nad 300 km). Modra in vijolična barva pa nastaneta, ko se vzbudijo molekule dušika. Intenzivnost in barve severnega sija so tako odvisne od vrste atomov ali molekul, ki se vzbudijo, ter od njihove koncentracije in porazdelitve v atmosferi.«
Sonce trenutno prihaja v vrhunec svojega 11-letnega cikla. Tega bo doseglo leta 2025, zato nas nemara čaka še kakšna priložnost, da sij doživimo tudi v Sloveniji. Je pa pojav zelo težko z gotovostjo vnaprej napovedati.
