Zurabišvilijeva je zakon označila za nesprejemljiv in s tem pritrdila kritikom, ki so zakon označili kot hudo grožnjo svobodi govora in demokraciji. Ob tem je kritizirala trenutno oblast, ki po mnenju številnih ovira in upočasnjuje gruzijsko pot v Evropsko unijo. 

"To je nesprejemljivo, saj Gruzijo oddaljujemo od civilne družbe, medijev in priporočil Evropske komisije," je za AP pojasnila predsednica. Veto je utemeljila z obrazložitvijo, da je zakon "v nasprotju z duhom in smerjo Evropske unije".  Izjave predsednice tako še krepijo globel med njo in vladajočo stranko Gruzijske sanje, ki ima sicer zadostno večino, da njen veto preglasuje. Zurabišvilijeva ima za vložitev veta 14 dni časa po sprejetju zakona, to pomeni do 28. maja. 

Vlada sicer vztraja, da je zakon nujen, da preprečijo škodljive vplive tujih akterjev. Nasprotniki zakona odgovarjajo, da bo imel zakon negativne posledice na nevladne in druge organizacije, ki niso naklonjene trenutni oblasti te 3,7-milijonske države. 

Zaradi podrobnosti z zakonodajo, ki jo uveljavlja Kremelj, so gruzijskemu zakonu dodelili vzdevek "ruski zakon".