Še ne dve leti stara Danka Ilić je z dvorišča družinske počitniške hiše v Banjskem Polju na severovzhodu Srbije izginila 26. marca. Le nekaj minut zatem naj bi jo s službenim avtom lokalnega komunalnega podjetja Vodovod povozila 50-letna Srdjan Janković in Dejan Dragijević, ki naj bi na policiji to priznal. Ker sta mislila, da je deklica mrtva, sta jo vrgla v avto, da bi truplo odvrgla na deponiji. Ko se je mala Danka med vožnjo zbudila, jo je Dragijević zadavil z golimi rokami. Tudi to naj bi sam priznal. Truplo sta odvrgla na deponiji, dva dni kasneje pa naj bi ga na neko drugo lokacijo prestavila Dragijevićev mlajši brat Dalibor in oče Rado. Kljub obširnim iskalnim akcijam trupla deklice do danes niso našli. Osumljena za umor ostajata v priporu, sodni izvedenec psihiatrične stroke v Beogradu, kamor so ju peljali na pregled, pa je ugotovil, da sta prištevna oziroma sta to bila v času domnevnega dejanja, je včeraj o navedbah višjega tožilstva v Zaječaru poročal srbski portal Nova.rs.
Nasilna smrt sina, naravna smrt mame
Za osumljena umora male Danke bo tožilstvo predlagalo podaljšanje pripora, bodo pa konec maja morali iz njega na prostost izpustiti 70-letnega Rada Dragijevića, osumljenega pomoči pri premiku trupla. Naslednji teden se mu namreč izteče dvomesečni pripor, za kaznivo dejanje, katerega je osumljen, pa podaljšanje ni možno. Rado bo prišel domov v prazno hišo – njegov starejši sin je v priporu, mlajši, 40-letni Dalibor pa je dva dni po prijetju umrl na policijski postaji v Boru. Sprva je mrliški oglednik potrdil, da je umrl naravne smrti, odpovedalo naj bi mu srce, po obdukciji na inštitutu za sodno medicino pa se je izkazalo, da naj bi bil (brutalno) pretepen. Ministrstvo za notranje zadeve je že zagnalo notranjo preiskavo dela policistov in okoliščine, ki so tiste noči privedle do njegove smrti. Če bodo ugotovili, da je bila uporabljena prekomerna sila in zlorabljen položaj, bodo policisti kazensko odgovarjali, so potrdili na pristojnem tožilstvu. Po poročanju srbskih medijev je Dalibor med zaslišanjem sicer priznal, da je bratu Dejanu pomagal pri premiku dekličinega trupla. A ga na nobeni lokaciji, kamor je peljal iskalne ekipe, niso našli. Dodaten šok za družino Dragijević pa je bila smrt Radove žene in Dejanove mame Svetlane Dragijević prejšnjo sredo. Obdukcija je pokazala, da je umrla naravne smrti. Tako moža kot sina so iz pripora ob strogem varovanju privedli na pogreb.
Ni sledi DNK ...
Primer, v katerem ne manjka preobratov, se je pred kratkim dodatno zapletel. Čeprav je policija v kratkem po aretaciji osumljenih za umor potrdila, da so v avtu, s katerim naj bi jo povozila in jo v njem umorila, našli dekličine sledi (šlo naj bi za vsaj eno kapljo njene krvi), je analiza kasneje pokazala drugače. Z višjega državnega tožilstva v Zaječarju so namreč sporočili, da analiza okoli 400 od 500 vzorcev iz notranjosti in zunanjosti avta ni pokazala sledi Dankine DNK. »Gre samo za delne rezultate, saj čakamo še na analizo več drugih predmetov. To analizo so opravili v nacionalnem centru za forenziko, čakamo pa še poročilo biološke fakultete,« je za srbski portal N1 komentiral tožilec VJT Miodrag Canović. Čakajo še tudi rezultate analize GPS naprave v avtu. Gre za nov zaplet v primeru, saj za nič, kar je doslej trdila policija (da sta Danko povozila osumljenca, da sta jo vrgla v prtljažnik, da je bila zverinsko ubita in odvržena na deponiji), ni nikakršnih materialnih dokazov.
Primer na »trhlih« nogah
Po navedbah srbskih medijev to slabo vpliva na ugled policije, dodatno pa ruši zaupanje v institucije, ki je po navedbah strokovnjakov že tako na zelo nizki ravni. »To je velik škandal. Lažne novice o prisotnosti DNK male Danke, izsiljevanje priznanja, smrt osumljenca med zaslišanjem … Postavlja se vprašanje, ali policija, ko primera ne zna rešiti, konstruira zločin in naključno išče storilce, da bi tako pobrala pohvale, lovorike? In kje je tukaj tožilstvo?« se je na platformi X (nekdaj Twitter) spraševal srbski odvetnik Vladimir Todorić. Odvetnik Marko Pantić pa je za portal Vreme opozoril na morebitno »grozljivo« policijsko zlorabo. »Ob dejstvu, da je v policijskem pridržanju eden od osumljenim domnevno umrl nasilne smrti, bi morali zagnati notranji nadzor dela policije. Po mojem mnenju pa bi se moralo v preiskavo vključiti tudi pristojno tožilstvo,« je bila jasen.
Kriminolog Dobrivoje Radovanović je za isti portal komentiral, kako z nedovoljenimi sredstvi pridobljeno priznanje na sodišču ni veljavno. »Osumljenci zločin priznajo, na sodišču pa ga umaknejo. To je skorajda že redna praksa kazenskih procesov pri nas,« je pojasnil. Odvetnik Pantić je dodal še, kako celoten primer stoji na »trhlih« nogah. »Imamo namreč več zelo hudih in bizarnih kaznivih dejanj, za dokaz pa le besede osumljencev. Onadva sta pod pritiskom javnosti, nedvomno bosta še dolgo v priporu. S pravnega vidika je primer šibek, vprašanje je, kako bi lahko iz tega nastalo kaj resnejšega. Kako lahko nekoga obtožijo umora, če nimajo trupla, s katerim bi potrdili, na kakšen način je bilo življenje sploh odvzeto?« se je še vprašal srbski odvetnik. Prepričan pa je, da si tako družina nesrečne deklice kot celotna javnost zaslužijo nekakšen (pravni) zaključek primera.
Že sredi aprila smo pisali, kako so srbske oblasti mirile, da imajo tudi brez trupla dovolj dokazov za vložitev obtožnice, kakor tudi za posledično obsodbo z dosmrtnim zaporom. Vprašanje je, ali to še vedno drži.
