Nemška pooblaščenka oziroma ministrica za kulturo Claudia Roth. Foto: EPA
Nemška pooblaščenka oziroma ministrica za kulturo Claudia Roth. Foto: EPA

Svetovalna komisija namreč ne razpolaga s pravnimi sredstvi za uveljavitev svojih priporočil. Uvajane reforme ne zahtevajo odobritve parlamenta in tožnikom omogočajo tudi enostranski dostop do arbitraže, kar je v nasprotju z zdajšnjim sistemom, po katerem se morata obe strani v sporu strinjati, preden se zahtevek lahko predloži v oceno. Gre za spremembo, za katero sta si zdajšnja vlada in svetovalna komisija že dolgo prizadevali, a sta vsakokrat naleteli na odpor zveznih dežel, poroča Art Newspaper.

Velik in pomemben korak k znatnim izboljšavam
Nemška ministrica za kulturo Claudia Roth je po srečanju vladnih in deželnih predstavnikov na področju kulture dejala, da nameravajo izvesti reforme pred koncem leta 2024. "Današnja skupna odločitev je velik in pomemben korak naprej k znatnim izboljšavam pri vračanju umetnin, ki so jih nacisti ukradli. (...) Dogovorili smo se za zelo ambiciozen časovni načrt," je dejala ministrica. Po njenih besedah bodo spremembe omogočile Nemčiji, da bolje izpolnjuje svoje zaveze v okviru mednarodnih, nezavezujočih washingtonskih načel o vračanju umetnin, ukradenih v nacističnem režimu. Posebni svetovalec ameriškega državnega sekretarja za vprašanja holokavsta Stuart Eizenstat je Nemčiji namenil besede kritike zaradi zaostajanja pri vračanju umetnin.

Okrepitev washingtonskih načel z novim sporazumom
Pred 25 leti sprejeta washingtonska načela so bila na začetku tega meseca okrepljena z novim sporazumom o t. i. najboljših praksah, ki ga je podpisalo 22 držav in ga je v Washingtonu predstavil ameriški državni sekretar Antony Blinken. V teh najboljših praksah je navedeno, da morajo imeti tožniki dostop do nacionalnih senatov, ki razsojajo o primerih, ne da bi zahtevali soglasje trenutnega imetnika.

Sorodna novica Na Bavarskem proti predlaganim reformam glede med nacizmom zaplenjenih umetnin

Po besedah berlinskega odvetnika Ulfa Bischofa, ki zastopa dediče judovskih zbirateljev, katerih umetnine so zaplenili nacisti, bodo nemške reforme "razrešile primere iz slepe ulice. Prvič v 25 letih bodo dediči dobili resnično priložnost, da jih zasliši imenovani arbitražni senat, tudi če muzej strogo zanika, da predmet v sporu predstavlja ukradeno umetnino. Dedičem ni več treba prositi za tretje mnenje." Odvetnik upa, da se bodo vlada in zvezne dežele držale svojega časovnega načrta, rekoč: "Nemčija se mora nekoliko podvizati glede na svojo zgodovinsko odgovornost."

Predvsem bavarsko upiranje reformam
Predlaganim nemškim reformam je nasprotoval predvsem bavarski minister za kulturo Markus Blume, ki je vztrajal, da "mora vsako reformo komisije spremljati nov zakon o restituciji kulturnih dobrin, izgubljenih v nacistični dobi". Eden odmevnejših sporov glede v nacizmu ukradenih umetnin vključuje Portret gospe Soler, ki ga je Pablo Picasso naslikal leta 1905. Slika je del bavarske državne slikarske zbirke, zahtevo za vrnitev pa so nacionalni svetovalni komisiji predložili dediči judovskega bankirja Paula von Mendelssohna-Bartholdyja. Marca 2023 so sliko sicer umaknili z razstave v Pinakotheki moderne v Münchnu, potem ko je ministrica Roth posredovala glede njenega spornega lastništva.