ESČP je v odločitvi zapisalo, da ni pristojno za odločanje o veljavnosti in pravnih učinkih arbitražne razsodbe iz leta 2017, s katero je bila določena meja med Slovenijo in Hrvaško na morju.

Je pa v odločitvi, objavljeni na svoji spletni strani, zapisalo, da bi pritožniki lahko razumno predvideli, da bo njihovo ravnanje v spornih vodah predstavljalo manjše prekrške v skladu z veljavno hrvaško zakonodajo. Zato sodišče meni, da so tožbe očitno neutemeljene v smislu 35. člena evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in jih je zato treba zavrniti.

Kot so sodniki zapisali v odločitvi, so pritožniki implicitno zahtevali ugotovitev, da je Hrvaška kršila mednarodno pravo in konvencijo, ker ni spoštovala meje, določene z arbitražno odločbo. V zvezi s tem je poudarilo, da je konvencijo treba razlagati ob upoštevanju mednarodnega prava, kadar je to mogoče. Vendar pa naloga sodišča ni bila preverjanje skladnosti z mednarodnimi instrumenti, temveč s konvencijo.

Ob tem sodišče ugotavlja, da se je sankcioniranje ribičev zaradi nezakonitega prehoda meje in nezakonitega ribolova v hrvaških vodah začelo šele leta 2017.

Tega leta je Slovenija uveljavila odločitev arbitražnega sodišče o meji, ki je Hrvaška ne priznava.

Sodišče ugotavlja, da je Slovenija leta 2017 začela izvajati arbitražno razsodbo in začela kaznovati hrvaške ribiče zaradi nezakonitega prehoda meje in nezakonitega ribolova, zaradi česar so hrvaški organi opustili dotedanjo prakso toleriranja dejanj slovenskih ribičev v spornih vodah in začeli izdajati tudi kazenske opomine.

ESČP je v odločitvi še poudarilo, da odločitev sodišča ne prejudicira prizadevanj Slovenije in Hrvaške, da bi z vsemi razpoložljivimi miroljubnimi sredstvi končali spor glede meje.

Kot so še zapisali, sodišče ugotavlja, da si državi neodvisno od mejnega vprašanja očitno prizadevata doseči sporazum o tem, da bi njuni ribiči lahko prosto pluli in lovili v zadevnih morskih vodah. Ob tem poudarja, da sklep sodišča ne posega v morebitna prizadevanja obeh držav za končanje njunega spora glede meje z uporabo vseh razpoložljivih miroljubnih sredstev.

Na sodišče so slovenski ribiči in eno podjetje vložili skupno 451 pritožb. Sodišče je pritožbe treh ribičev - Reneja Chellerija, Roberta Radoloviča in Jana Viranta - določilo kot reprezentativne primere, odločitev v njihovem primeru pa bo vplivala tudi na druge.

Ribiči so pritožbe na ESČP vložili jeseni 2022, potem ko so izčrpali vse pravne možnosti na Hrvaškem, vključno z njihovim ustavnim sodiščem.

Na ESČP medtem teče tudi postopek, ki so ga proti Sloveniji sprožili hrvaški ribiči in po navedbah sodišča vložili več kot 800 pritožb. Hrvaški ribiči kazni za ribolov v Piranskem zalivu prejemajo od slovenskih organov. Hrvaški ribiči so tožbo sprožili kasneje kot slovenski, kdaj bo strasbourško sodišče v zvezi z njo sprejelo odločitev, pa ni znano.