Umetna inteligenca že kroji delo v šolah

Umetna inteligenca je vse bolj vpeta v naša življenja in tako vstopa tudi na področje izobraževanja, kjer številni že prepoznavajo njen potencial recimo pri prilagajanju individualnim potrebam šolajočih se ali razbremenitvi učiteljev. Obenem pa se zavedajo tudi njenih pasti.

Kranj – Umetna inteligenca (UI) vse bolj postaja tudi del izobraževalnega procesa, saj je lahko v pomoč pri njihovem delu tako učiteljem oziroma profesorjem kot učencem, dijakom in študentom. Odzvala se je tudi Evropska komisija, ki je pripravila Etične smernice za uporabo umetne inteligence in podatkov pri poučevanju in učenju za izobraževalce, da bi jim s tem pomagala razumeti potencial, ki ga lahko ima uporaba umetne inteligence in podatkov v izobraževanju, obenem pa jih ozavešča o morebitnih tveganjih. »Uporaba umetnointeligenčnih sistemov v učilnicah po vsej Evropi narašča, pri čemer se umetna inteligenca na različne načine uporablja v podporo poučevanju, učenju in ocenjevanju. Umetna inteligenca ima velik potencial za izboljšanje praks poučevanja in učenja ter pomoč šolam pri izboljšanju načina organizacije in delovanja. Vendar so z dokazi podprte raziskave o vplivu umetne inteligence v izobraževanju še vedno omejene, zato je treba vzdrževati kritičen in nadzorovan odnos,« so poudarili v uvodu k etičnim smernicam. Ob tem ravnatelj Gimnazije Kranj Aljoša Brlogar opozarja, da je vsebine UI treba vključiti tudi v učne načrte: »Kako uporabiti ta orodja, nagovoriti etičnost uporabe teh orodij in dijakom predstaviti pasti njihove uporabe.«

Več časa za poučevanje in podporo učencem

Pri navajanju podatkov, v kakšni meri se v pouk v slovenskih šolah že vključuje umetna inteligenca, se pri Zavodu RS za šolstvo sklicujejo na Raziskavo o uporabi umetne inteligence v izobraževanju (Slivar, B. in Sambolić Beganović, A. 2024), ki so jo izvedli v obdobju od 1. decembra lani do 15. januarja letos in je pokazala, da 44 odstotkov od skupno 708 vprašanih že uporablja UI pri poučevanju. V raziskavo so bili vključeni učitelji osnovnih in srednjih šol ter šol za izobraževanje odraslih. »Vprašani pri poučevanju uporabljajo UI kot aplikacije in orodja, ki podpirajo formativno spremljanje znanja, inteligentne mentorske sisteme in mentorske sisteme na podlagi dialoga.«

Prednosti UI lahko v šolah izkoristijo predvsem pri prilagajanju učenja potrebam posameznega učenca, ki je poleg individualizacije in diferenciacije že leta prednostna naloga učiteljev, so poudarili na zavodu za šolstvo. »UI lahko učiteljem predlaga prilagoditve, personalizira učno gradivo, ustvari naloge, ki ustrezajo učenčevim sposobnostim in interesom, avtomatizirano spremlja učenčev napredek, jim poda primere, predloge za individualizacijo, diferenciacijo in personalizacijo, predlaga rešitve za aktivno in prilagojeno učenje učencev in jim pomaga pri oblikovanju prilagojenih učnih poti,« so povzeli izsledke raziskave in dodali, da imajo učitelji z razbremenitvijo administrativnih in nekaterih strokovnih opravil s pomočjo UI na voljo več časa in se lahko osredotočijo na poučevanje in podporo učencem.

Aljoša Brlogar je pojasnil, da so na Gimnaziji Kranj za profesorje organizirali kar nekaj predavanj in delavnic na temo digitalne pismenosti in tudi uporabe UI v izobraževalne namene, med dijaki in učitelji so izvedli tudi anketo glede uporabe UI. »Menimo, da je treba glede uporabe umetne inteligence pri učnem procesu upoštevati tako pozitivne kot negativne učinke,« je poudaril in dodal, da kadar uporaba UI pripomore k učnemu napredku in samostojnosti, je njena uporaba sprejemljiva, ne pa takrat, kadar lahko povzroči slabšanje učnega napredka. »Veliko zadreg se pojavlja pri uporabi rokopisa, ki je najnaravnejša oblika zapisovanja, ko misel tako rekoč teče skupaj z roko, kar je pri uporabi digitalnih naprav povsem izključeno,« je opozoril. Prav tako ima po mnenju ravnatelja in učiteljev Gimnazije Kranj osredotočenje na elektronske oziroma digitalne naprave negativne učinke na pismenost in bralno razumevanje mladostnikov, ki pri pretirani uporabi digitalnih virov niso več navajeni branja in posledično razumevanja daljših besedil. Prednosti uporabe UI tako vidijo predvsem pri predmetih, pri katerih je pomembno hitro in enostavno pridobivanje informacij. »Denimo pri jezikih, kadar lahko umetna inteligenca pomaga pri krepitvi besedišča, spet pa je treba gojiti in ohranjati živost jezika. Pri matematiki recimo profesorju ni treba zapisati rešitev pri vajah, saj jih lahko dijaki sami preverijo z uporabo orodij, obenem dijaki s pomočjo postopka rešene naloge s strani UI hitreje najdejo napako v svoji rešitvi.«

Dostop do obsežnega znanja

UI je koristna tudi za učence, dijake in študente, poudarjajo na zavodu za šolstvo. Na tržišču so na voljo aplikacije in orodja za učenje tujih jezikov (na primer Duolingo), aplikacije in orodja, ki podpirajo sodelovalno učenje (Quizlet), orodja za iskanje informacij (Chat GPT, Copilot …), inteligentni mentorski sistemi in mentorski sistemi na podlagi dialoga, ki simulirajo izkušnjo domačega učitelja oziroma inštruktorja, so navedli in dodali, da UI učečim omogoča dostop do obsežnega znanja, s katerim poglobijo svoje razumevanje učne snovi, ter jim pomaga razvijati ključne veščine 21. stoletja, vključno s kritičnim mišljenjem, reševanjem problemov in sodelovanjem.

Z umetno inteligenco si lahko dijaki letos pomagajo tudi pri maturi, in sicer s pomočjo aplikacije Matura AI, ki jo je predstavil Andrej P. Škraba. Kot pravi, sta ga njegovo dolgoletno raziskovanje in strast do matematike pripeljala do ustvarjanja prvega AI tutorja, prilagojenega za vodeno pripravo na maturitetni izpit iz matematike. Tako je že pred desetimi leti ustvaril spletno platformo Astra.si, ki je po njegovih besedah doslej z 2500 brezplačnimi video razlagami pomagala več kot 350 tisoč slovenskim dijakom pri doseganju boljših rezultatov na maturi. »Matura AI pa na podlagi obsežne zbirke več kot petsto resničnih maturitetnih nalog, razdeljenih v 17 ključnih tematik, ponuja personaliziran in voden pristop k učenju s poudarkom na razumevanju, in ne zgolj na pomnjenju rešitev,« je poudaril.

Dijaki po Brlogarjevih besedah na podlagi izsledkov njihove ankete UI največ uporabljajo pri učenju tujih jezikov in slovenščini, sledijo družboslovje, naravoslovje, šport in matematika. »Dijaki največkrat uporabljajo ChatGPT pri angleščini, slovenščini, glasbi, kemiji, športu oziroma pri predmetih, kjer tudi učitelji podpirajo uporabo platforme. Uporaba je prepuščena presoji učitelja, je pa pomembno, da če učitelj spodbuja uporabo ChatGPT, da dijake tudi seznani s tem, kako ga pravilno uporabljati, kakšne vrste vir je in kako njegovo uporabo tudi primerno navesti v svojem delu, kadar je to glede na nalogo potrebno.«

Možnost tudi za zlorabe

Na zavodu za šolstvo se strinjajo, da obstaja veliko pozitivnih načinov uporabe UI, kljub temu pa se tako pri učiteljih kot starših pojavlja zaskrbljenost, da učenci, dijaki in študentje v večini primerov orodja UI uporabljajo za reševanje domačih nalog in pisanje seminarskih nalog ali celo goljufanje na preizkusih znanja in izpitih. »V obzir je treba vzeti dejstvo, da so lahko informacije, ki nam jih posredujejo generatorji besedila, vprašljive kakovosti in vsebujejo napačne ali zavajajoče podatke oziroma so celo izmišljeni.« Kot primer zlorabe UI, s katerim se že soočajo, navajajo tudi ponarejanje fotografij, posnetkov in zvoka. »Vse težje ločimo, kaj je resnično in kaj ni. Izdelane fotografije z UI se morda zdijo neškodljive, vendar lahko predstavljajo obliko spletnega nasilja, ki ima za vpletene lahko hude posledice.«

V raziskavi zavoda za šolstvo so tako sodelujoče učitelje vprašali tudi o etičnih vidikih, ki bi morali voditi ureditev uporabe UI v izobraževanju za zaščito človekovih pravic in demokracije. Učitelji so na prvo mesto postavili kakovost, pravičnost in transparentnost, in sicer 68 odstotkov vprašanih. »Med ostalimi odgovori se pojavljajo še zasebnost in upravljanje podatkov, raznolikost, nediskriminacija in pravičnost, človekovo delovanje in nadzor. Najmanj glasov so namenili družbeni in okoljski blaginji.« Ob tem so na zavodu dodali, da se področje UI zelo hitro razvija. »Njen razvoj uporabnike postavlja pred nove izzive, po drugi strani pa s seboj prinaša tudi tveganja. Zavedati se moramo, da je UI samo orodje, ki stori, kar mu naročimo.« Naloga odraslih je zato, so poudarili, da otroke in mladostnike naučimo, kako naj UI uporabljajo varno in odgovorno.

V Gimnaziji Kranj težave in zlorabe UI večinoma opažajo pri samostojnem delu dijakov, kot so seminarske naloge, eseji, domače naloge ..., ki jih dijaki naredijo brez neposrednega nadzora profesorja. »Dijake je treba izobraziti in seznaniti z uporabo virov (ne le digitalnih in UI), avtorskimi pravicami in pravili uporabe virov (citiranje, parafraziranje, navajanje referenc in virov …). Dijakom je treba tudi jasno povedati, da ima šola do plagiatorstva ničelno toleranco.«

Za konec je Brlogar poudaril, da UI ne bo izginila, ampak bo kvečjemu vedno bolj krojila človeška življenja. »Na splošno rečeno upam, da se ne bo zajedla v vsako poro našega akademskega življenja. Človek je naravno bitje, zato pretirana odvisnost od tehnologije lahko vodi v razčlovečenje in izgubo svobode,« razmišlja Brlogar in dodaja, da pri učnem procesu pa lahko vodi v odtujenost in zabris meje med dijakovim ali profesorjevim intelektualnim delom na eni strani in delom, ki ga za nas opravi UI. »UI namreč ni samo običajen vir, običajno orodje, temveč tudi avtor, saj simulira človeške kognitivne procese.«