"Posodobitev te proge je odličen primer spodbujanja potnikov, da za svoje poti izbirajo vlak. Postaje so obnovljene in nadgrajene, na voljo so parkirišča, vožnja po novih tirih je udobnejša in hitrejša," je v nagovoru na prireditvi ob prerezu traku povedala vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše.

Premier Robert Golob je dejal, da je železnica od nekdaj simbol napredka in da vlada namenja vlaganjem v železniško infrastrukturo posebno pozornost. "Sredstva, ki bodo potrebna za to, so milijardna. Govorimo o vlaganjih, za katera bo morala prispevati celotna generacija. A to je edina pot naprej, če želimo izkoristiti naš geografski položaj. Logistika je eno od gospodarskih področij, kjer ima Slovenija največje naravne prednosti," je dejal.

Spomnil je, da so nadgradnjo železniške proge Maribor–Šentilj projektirali slovenski strokovnjaki, gradbena dela pa izvedla slovenska podjetja. "To je dokaz ne samo, da znamo, ampak da tudi zmoremo," je zatrdil.

Po besedah ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek se je z nadgradnjo proge bistveno povečala varnost, omogočila večja hitrost vlakov ter zmanjšal hrup. "Dobivamo železnico, kot mora biti – takšno, kot jo narekujejo zahteve t. i. zelenega prehoda, s katerim želimo čim več tovora spraviti s cest na tire in čim več ljudi privabiti k uporabi javnega potniškega prometa," je menila.

Poldrugi kilometer predora, 896 metrov novega železniškega viadukta

Nadgradnja železniške proge od Maribora do avstrijske meje je potekala od avgusta 2018 do konca marca letos in je med drugim obsegala nadgradnjo 18 kilometrov obstoječega tira ter gradnjo 3,7 kilometra nove proge, ki je vključevala zgraditev novega 1530 metrov dolgega predora in novega 896 metrov dolgega železniškega viadukta. Oba sta pripravljena za prihodnjo dvotirnost, uporabljata pa se že od avgusta lani.

V okviru projekta je bila izvedena tudi nadgradnja železniških postaj Maribor Tezno, Maribor, Pesnica in Šentilj, nadgradnja postajališča Cirknica, ukinitev postajališča Košaki in rekonstrukcija predora Šentilj. Ukinili so sedem nivojskih prehodov z ureditvijo navezav na obstoječo infrastrukturo ter zavarovali tri nivojske prehode z avtomatsko napravo za zavarovanje.

Prav tako so zgradili dva nova nadvoza in nadhod za pešce, rekonstruirali most in tri podhode, zgradili 9,5 kilometra novih cest, postavili 12,8 kilometra protihrupnih ograj, nadgradili signalnovarnostne naprave in vozno mrežo na obstoječi progi ter izvedli pasivno zaščito na 75 zgradbah.

Celoten projekt, vreden 314 milijonov evrov, je bil podprt z evropskimi sredstvi v višini skoraj 129 milijonov evrov. Prav tako je sofinanciran iz Sklada za podnebne spremembe v višini 13 milijonov evrov.

Novi železniški viadukt je z dolžino 896 metrov najdaljši železniški viadukt v Sloveniji. Po navedbah Direkcije RS za infrastrukturo je tudi prvi viadukt v Sloveniji, ki je bil grajen po konceptu integralnih železniških viaduktov brez ležišč. V viadukt je bilo skupaj vgrajenih približno 20.000 kubičnih metrov oz. za osem olimpijskih bazenov betona.

Izkopna dela v predoru Pekel so potekala po novi avstrijski metodi izkopa (metoda NATM), ki je zasnovana tako, da hribino okrog območja izkopa obravnava kot breme in hkrati kot nosilni obroč, ki to breme prevzame. Pri gradnji je bil prvič v Sloveniji za podpiranje izkopa uporabljen tudi mikroarmirani brizgani beton, ki omogoča hitrejšo gradnjo brez uporabe armature. Pri predoru dolžine 1530 metrov je bilo izkopanega 195.000 kubičnih metrov materiala. Za podpiranje so uporabili 30.000 kubičnih metrov brizganega betona in vgradili več kot 7000 sider.

Glavnina del na odprti, 11 kilometrov dolgi progi med Pesnico in Šentiljem je bila izvedena v okviru 50-dnevne popolne zapore železniške proge.

Od Maribora do Ljubljane nekoč v 55 minutah?

Ministrica Alenka Bratušek je na današnji prireditvi spomnila, da bo del proge, ki po nadgradnji ni več v uporabi za vlake, namenjen za kolesarsko stezo. 

Povedala je tudi, da tečejo aktivnosti za pohitritev železniške povezave med Mariborom in Ljubljano. "Kratkoročni cilj je, da obstoječo progo čim prej nadgradimo tako, da bo omogočala skrajšanje potovalnega časa na 90 minut. V srednjeročnem obdobju je z dodatnimi posegi predvideno skrajšanje na 75 minut, kar je že konkurenčno cestnemu prometu," je dejala.

Po njenih besedah je končni cilj, da obstoječa proga na 75 odstotkih dolžine omogoča vožnjo vlakov do hitrosti 160 kilometrov na uro. "Ker pa napovedi kažejo, da bosta v prihodnosti dva tira med Mariborom in Ljubljano premalo, smo že začeli aktivnosti za načrtovanje nove, dodatne proge za hitrosti do 250 kilometrov na uro. Ta proga je predvidena kot del hitrih prog evropskega omrežja z nekaj postanki v Sloveniji in bo omogočala potovanje od Maribora do Ljubljane v 55 minutah," je pojasnila.

Poudarila je, da uresničitve teh načrtov zaradi zahtevnosti umeščanja v prostor in visokih finančnih vložkov ni mogoče pričakovati že kmalu, bodo pa zelo resno pristopili k njihovemu udejanjanju.