V zadnjem obdobju je opaziti povečano zanimanje za trajnostnost, med drugim tudi na področju finančnih naložb. Kaj pravzaprav pomeni koncept trajnostnega vlaganja in zakaj pritegne toliko pozornosti? Ali je vlaganje v trajnostne naložbe povezano s kompromisom pri donosnosti?
Trajnostne naložbe so finančne naložbe, ki upoštevajo okoljske, družbene in upravljavske vidike (znane pod kratico ESG oziroma po slovensko ODU). To pomeni, da se pri izbiri naložb upošteva njihov vpliv na okolje, družbo in upravljanje podjetja ali projekta.
Razmah trajnostnih finančnih instrumentov
Hitrejši zagon za večjo naklonjenost k vlaganju so trajnostne naložbe dobile s sprejetjem evropskega zelenega dogovora, ambiciozne pobude Evropske unije za prehod v bolj trajnostno gospodarstvo. Povezava med evropskim zelenim dogovorom in trajnostnimi naložbami je tesna, saj se ukrepi in politike, predvideni v okviru zelenega dogovora, neposredno kažejo v priložnostih za naložbe v trajnostne projekte in podjetja. Nekatere glavne točke so financiranje prehoda v nizkoogljično gospodarstvo, regulatorni okvir za spodbujanje trajnostnih naložb, razvoj zelenih finančnih instrumentov ter trajnostna infrastruktura.
Velik vpliv na razmah trajnosti ima evropska regulativa, ki vlagatelje usmerja k bolj trajnostnemu vlaganju z večjo preglednostjo in jasnimi merili za trajnostnost. Uredba o razkritju trajnostnih finančnih informacij (SFDR) od finančnih institucij zahteva, da razkrivajo, kako vključujejo trajnostne dejavnike v svoje odločitve o naložbah, kar povečuje pritisk na vlagatelje, da se osredotočijo na vidike ESG. Taksonomija EU v sistemu klasifikacije določa, katere gospodarske dejavnosti se lahko štejejo za okoljsko trajnostne, s čimer pomaga vlagateljem prepoznati prave zelene naložbe. Evropski standardi za poročanje o trajnostnosti (ESRS) zagotavljajo podrobne smernice za poročanje o trajnostnosti, kar omogoča boljše primerjave med podjetji in spodbuja vlagatelje k vključevanju trajnostnih dejavnikov v njihove strategije. Skupaj te regulative zagotavljajo, da trajnostno vlaganje postaja standardna praksa, kar pripomore k prehodu v bolj trajnostno gospodarstvo.
Vse večji poudarek na trajnostnih naložbah pomeni tudi razvoj novih finančnih instrumentov, kot so zelene obveznice, trajnostni skladi in indeksi, ki omogočajo vlagateljem izbiro med različnimi trajnostnimi možnostmi. Te naložbe ne le da omogočajo vlagateljem sledenje njihovim vrednotam in pripomorejo k trajnostnemu razvoju, temveč lahko prinašajo tudi konkurenčne donose in razpršitev portfelja.
Med priljubljenimi oblikami trajnostnih naložb so zelene obveznice, ki omogočajo financiranje projektov s pozitivnim okoljskim ali družbenim vplivom, kot so naložbe v obnovljivo energijo ali energetsko učinkovitost. Te projekte pogosto certificirajo neodvisne agencije ali organizacije, ki ocenjujejo njihovo trajnostnost in upoštevanje določenih standardov.
Poleg tega se trajnostno vlaganje lahko izvaja tudi prek trajnostno usmerjenih investicijskih skladov, ki uporabljajo merila ESG pri izbiri naložb ali pa je celo njihov cilj poleg doseganja finančnega donosa hkrati ustvariti pozitiven vpliv na družbo ali okolje (ang. Impact funds). Ti skladi se osredotočajo na podjetja z visokimi standardi trajnosti in upravljanja, kar lahko dolgoročno prinese tudi finančne koristi. V Sloveniji je v zadnjem obdobju opaziti premik k trajnostnemu vlaganju tudi pri slovenskih upravljavcih vzajemnih skladov, ki kot npr. Sava Infond svoje sklade spreminjajo v bolj trajnostne, pri čemer uporabljajo merila iz SFDR.
Tretja možnost za trajnostno vlaganje pa so direktne naložbe v trajnostne projekte, kot je energetska učinkovitost, trajnostna tehnologija, obnovljivi viri energije in podobno.
Kaj pa donosnost?
Vprašanje o donosnosti zelenih naložb v primerjavi s tradicionalnimi naložbami je postalo odločilno vprašanje v svetu financ in naložb, saj se vse več vlagateljev zanima za trajnostne naložbe zaradi njihove možne donosnosti in pozitivnega vpliva na okolje. Sodeč po številnih študijah, podjetja, ki izvajajo trajnostne prakse in družbeno odgovorno upravljanje (ESG), pogosto dosegajo dolgoročno rast in stabilnost, kar jih naredi privlačne za vlaganje.
Študiji US Sustainable Investment Foruma iz leta 2021 in Morningstarja iz leta 2020 recimo ugotavljata, da lahko zelene naložbe prinašajo donose, ki so primerljivi ali celo večji od donosov tradicionalnih naložb, hkrati pa so ti bolj dolgoročno vzdržni.
Poročilo IEA iz leta 2023 navaja, da so naložbe v čiste energetske tehnologije leta 2023 prehitele naložbe v fosilna goriva, študija Univerze v Oxfordu iz leta 2022 pa, da bi popolna zamenjava fosilnih goriv s čistimi energetskimi viri do leta 2050 lahko prinesla prihranke v višini trilijonov dolarjev. Analiza kaže, da so stroški obnovljivih virov energije že zdaj nižji od fosilnih goriv v številnih primerih in se bodo s hitrejšim prehodom še zniževali.
Zelene obveznice so od »navadnih« obveznic navadno malenkost dražje (kar pomeni, da imajo nekoliko nižjo donosnost do dospetja), predvsem zaradi večjega povpraševanja po njih in razmeroma majhne ponudbe, vendar pa razlika v donosnosti ni materialna. Pri delniških naložbah in skladih je navadno manjša razlika v donosnosti »običajnih« ter trajnostnih naložb. Standard & Poor's na svoji spletni strani objavlja podatke o donosih za enega najbolj znanih delniških indeksov S & P 500, prav tako pa tudi za S & P 500 Sustainability Screened Index, kjer so izključene naložbe v orožje, tobak in fosilna goriva. V času pisanja ta dosega v vseh obdobjih od enoletne do desetletne donosnosti malenkost višjo donosnost od S & P 500, v zadnjih 10 letih je povprečna letna donosnost znašala 11,67 odstotka, kar je za 1,12 odstotne točke več od povprečne letne donosnosti S & P 500 (donosnosti, merjene v dolarjih).
Trajnost kot nova normalnost pri naložbenju
Vlagatelji se tudi vse bolj zavedajo tveganj, povezanih z naložbami v podjetja, ki ne upoštevajo trajnostnih načel. Podjetja, ki ne sledijo trajnostnim praksam, se lahko spopadajo s povečanimi finančnimi tveganji, kot so regulatorna tveganja, tveganja, povezana s spremembami v potrošniških preferencah, in tveganja zaradi povečane odgovornosti za škodo okolju. To lahko vodi do nižje donosnosti v daljšem obdobju in znižanja vrednosti delnic podjetja.
Trajnost postaja nova norma pri naložbenju, saj so donosi trajnostnih naložb pogosto primerljivi, če ne celo boljši, kot pri tradicionalnih naložbah. Številne študije uglednih institucij dosledno kažejo, da podjetja z visokimi ocenami ESG dosegajo boljše finančne rezultate in zmanjšujejo tveganja. Naložbe v obnovljive vire energije in trajnostne prakse ne le pripomorejo k boljšemu okolju, temveč prinašajo tudi dolgoročno stabilnost in rast. Ta premik k trajnostnemu naložbenju odseva rastoče zavedanje vlagateljev, da je obvladovanje okoljskih in družbenih tveganj odločilno za doseganje trajnostnih donosov v hitro spreminjajočem se svetu.
Vlagatelj, ki ne vlaga trajnostno, tako tvega, da bo zaostal za tržnimi trendi, saj se svet vse bolj usmerja k trajnostnim praksam. S tem se odpoveduje morebitnim večjim donosom, ki jih prinašajo podjetja z visokimi ocenami ESG, kot tudi dolgoročni stabilnosti in zmanjšanju tveganj, povezanih z okoljskimi in družbenimi izzivi. Poleg tega tvega, da bodo njegove naložbe bolj dovzetne za regulativna in tržna tveganja, povezana s prehodom na nizkoogljično gospodarstvo.
Trajnost ne nazadnje izraža vrednoto podjetja, kar smo pripoznali tudi v Zavarovalni skupini Sava, zato smo jo vključili v vse segmente svojega poslovanja, vključno pri nalaganju sredstev. Pri nalaganju sredstev sledimo trajnostnim načelom in zasledujemo cilj povečevanja deleža trajnostnih naložb ter zniževanja ogljičnega odtisa, tako da dajemo prednost trajnostnim in zelenim naložbam in ne vlagamo v sporne in umazane industrije. Tako dodamo svoj delež k izboljšanju okolja, v katerem delujemo.
Tadej Mendiževec, CFA, CAIA,
direktor finančnega poslovanja in upravljanja premoženja, Sava Re, d. d.
