Retrospektivo, ki se bo odvila med 14. februarjem in 26. marcem, bosta odprli projekciji filmov Klic (1973) in Most iz vzpenjalk (1965), ki ju je Nykvist tudi sam režiral.

Sven Nykvist. Arhiv Slovenske kinoteke ©Cinematograph
Sven Nykvist. Arhiv Slovenske kinoteke ©Cinematograph

Dokumentarec Klic je režiral v poklon svojemu očetu Gustavu Natanaelu Nykvistu, ki je kot misijonar deloval v Belgijskem Kongu. Celovečerni film Most iz vzpenjalk, ki bo na ogled kot drugi, pa je posvetil spominom na otroštvo, ko je nekaj časa živel s starši v Afriki.

Poleg Nykvistovega zgodnjega ustvarjanja in njegovih avtorskih filmov bodo v okviru retrospektive izpostavili še vrhunce njegovega sodelovanja z Bergmanom.

Retrospektivo bo uvedlo tudi odprtje spremljevalne razstave scenskih fotografij iz filmov, ki jih je posnel z Bergmanom in drugimi švedskimi režiserji. Nekatere fotografije so tudi iz celovečercev v njegovi režiji. Razstavo so pripravili v sodelovanju s Švedskim filmskim inštitutom.

Sven Nykvist. Arhiv Slovenske kinoteke ©Cinematograph
Sven Nykvist. Arhiv Slovenske kinoteke ©Cinematograph

Nykvista je fotografija zanimala že v otroštvu, pri 16 letih si je tako kupil prvo 8-milimetrsko kamero, pri 19 letih pa je vstopil v svet filma. Kot direktor fotografije se je prvič predstavil leta 1945, zatem je začel redno snemati. Osem let pozneje je v filmu Večer klovnov prvič sodeloval z režiserjem Bergmanom, s katerim sta se po podatkih kinoteke že v začetku "našla v ljubezni do minimalizma in lepote naravne svetlobe".

Oskarji za najboljši tujejezični film
Drugo sodelovanje Bergmana in Nykvista jima je za celovečerec Deviški vrelec prineslo oskarja za najboljši tujejezični film, enak podvig pa sta ponovila tudi naslednje leto, ko je nagrado prejel film Z ogledalom, v uganki.

Nykvistu sta dva filma v režiji Bergmana prinesla oskarja za fotografijo. Prvega leta 1972 za film Kriki in šepetanja ter drugega za film Fanny in Alexander iz leta 1982. Nekajkrat se je tudi sam preizkusil kot režiser, vendar pa je vidnejši uspeh dosegel le s celovečercem Vol, ki mu je leta 1991 prinesel nominacijo za tujejezičnega oskarja.

Po filmu Fanny in Aleksander leta 1982 je Bergman napovedal umik iz filmskega sveta.
Po filmu Fanny in Aleksander leta 1982 je Bergman napovedal umik iz filmskega sveta. "Zapustil sem obrt mesarjenja in kurbanja," je rekel v intervjuju za švedski časopis Expressen. "Počutim se, kot da je bilo vse skupaj delo kakšnega daljnega bratranca." Kljub temu pa je snemal film skoraj do konca svojega življenja. Foto: Slovenska kinoteka

Kot so še zapisali pri Slovenski kinoteki, je Nykvist sicer z drugimi režiserji posnel več kot sto filmov, "a nobenega tako vizualno inovativnega in čustveno ekspresivnega, kot so tisti, ki jih je ustvaril z Bergmanom."

Retrospektiva Svena Nykvista v Kinoteki