V teh muzejih se lahko obiskovalci poleg prvovrstnih umetniških del nadejate tudi najnovejših tehnologij, ki še dodatno obogatijo uživanje v umetnosti. Ljubitelji umetnosti vseh starosti boste veseli tudi zabavnih in interaktivnih dogodkov, kot so pogovori o umetnosti, večerne prireditve in delavnice. Nemški umetnostni muzeji so tako žive zakladnice kulture in umetnosti, ki na fascinanten način združujejo zgodovino in sodobnost. Potem so tu še nemške knjižnice, ki poleg tega, da hranijo neprecenljive zbirke znanja, že same po sebi predstavljajo svetovno kulturno dediščino. Nemčija pa se lahko pohvali tudi z mesti, ki so zaradi gostote znamenitosti pravi muzeji na prostem. Pridite kaj naokoli in se prepričajte sami.
Muzej Städel: 700 let umetnostne zgodovine pod eno streho
Frankfurt ni le središče bančništva, temveč tudi mesto muzejev. Tam je kar 38 muzejev in galerij s širokim razponom tematik – od filma in arhitekture do judovstva. Z muzejskim nabrežjem Museumsufer na čelu je Frankfurt pravo kulturno žarišče. Med kulturnimi ustanovami kraljuje prvovrsten muzej Städel, eden najpomembnejših umetnostnih muzejev v vsej Nemčiji. Leta 1815 ga je ustanovil bankir in poslovnež Johann Friedrich Städel kot fundacijo civilnega prava. Gre za najstarejšo in najbolj znano tovrstno ustanovo v Nemčiji, v kateri so skozi leta zbrali več kot 3100 slik, 660 skulptur, 5000 fotografij ter več kot 100.000 risb in grafik. V impresivnih razstavnih prostorih so na ogled slike iz sedmih stoletij: od 14. stoletja do danes. Med njimi najdemo prave mojstrovine evropske umetnosti. Bi radi nekaj konkretnih imen? Z veseljem povemo, da tam lahko občudujete dela slovitih slikarjev, kot so Hieronymus Bosch, Lucas Cranach, Albrecht Dürer in Sandro Botticelli ter Francis Bacon, Gerhard Richter in Wolfgang Tillmans. Med obiskovalci je izjemno priljubljena slika Goethe v rimski Kampanji J. H. Wilhelma Tischbeina, verjetno najbolj znana slika slovitega nemškega pesnika (ki se je, mimogrede, rodil prav v Frankfurtu). Ljubiteljem sodobne umetnosti bo morda še bolj všeč Goethejev sitotisk Andyja Warhola. In ko smo ravno pri sodobnem, naj povemo, da so obiskovalcem muzeja na voljo tehnologije, kot so zvočni vodniki, podkasti, velika digitalna zbirka s podrobnostmi o vsaki sliki ter inovativni dogodki, vključno s pogovornimi večeri in delavnicami za otroke in odrasle.
Ko boste tam, priporočamo, da se po ogledu muzeja sprehodite vzdolž reke Majne in obiščete še simpatično četrt Brückenviertel. Meri manj kot kvadratni kilometer in leži v neposredni bližini znamenitega Starega mostu (Alte Brücke). Soseska je hkrati moderna in domačna ter s tem tipična za Frankfurt. Tam boste našli trgovine z rabljenim blagom, trgovinice lokalnih umetnikov z unikatnimi izdelki, tradicionalne barčke, ki ponujajo domač jabolčnik, in ljubke mestne kavarne. Popoln kraj za sproščeno, ustvarjalno, individualno in ležerno preživljanje prostega časa.
Münchenske pinakoteke
Nekateri najpomembnejši nemški muzeji so skoncentrirani v četrti Maxvorstadt v Münchnu. Tri pinakoteke – Stara in Nova pinakoteka ter Pinakoteka moderne umetnosti – prikazujejo mojstrovine od 13. stoletja do danes. V Stari pinakoteki (Alte Pinakothek) boste našli legendarne mojstrovine, kot so Altdorverjeva Bitka pri Isu, Dürerjev slavni avtoportret in Rubensova Velika poslednja sodba. Nova pinakoteka (Neue Pinakothek) hrani novejše mojstrovine iz 18.–20. stoletja, vključno z deli Klimta, Maneta, Goye in Van Gogha. Pinakoteka moderne umetnosti (Pinakothek der Moderne), ki se je odprla leta 2002, pa pod eno streho združuje kar štiri muzeje: Zbirko moderne umetnosti, Zbirko arhitekture, Državno grafično zbirko in Novo zbirko, ki je eden najpomembnejših muzejev oblikovanja na svetu.
Wernigerode: pisano mesto v gorovju Harz
Za muzej pa ni treba vedno plačati vstopnine, saj so nekatera nemška mesta živi muzeji. Eno od njih je Wernigerode v osrčju gorovja Harz. Ne glede na to, iz katere strani boste pripotovali, vas bo že od daleč pozdravil razgled na grad Wernigerode na hribu Agnesberg.
Verjetno ni treba posebej napisati, da si grad preprosto morate ogledati. Že zato, ker se ponaša s približno 50 nekdanjimi bivalnimi prostori nemške aristokracije, med katerimi so nekatere sobe originalno opremljene, pa tudi zaradi fantastičnega razgleda na staro mestno jedro, ki se ponuja z velikega grajskega vrta. Staro mesto sestavljajo skrbno obnovljene in barvite hiše znamenite predalčne lesene gradnje. Potem je tu še rdeča mestna hiša z dvema stolpičema, pred njo pa čudovit vodnjak. Paša za oči so tudi ostanki mestnega obzidja, Najmanjša hiša (Kleinstes Haus) in stavba Krummelsches Haus, katere pročelje je v celoti prekrito z rezljano leseno fasado. Še več lesa boste našli v bližnjem nacionalnem parku Harz. Ljubitelji starih vlakov se lahko zapeljete po ozkotirni železnici Brockenbahn, če bi radi z ogledi zaključili hitreje, pa lahko najzanimivejše kraje Harza vidite v parku miniatur. Tam ne manjka pomanjšana podoba gradu Wernigerode.
Bamberg: v znamenju baroka in bocka
Mesto, zgrajeno na sedmih gričih? Sliši se kot Rim, a velja tudi za Bamberg. Od tod tudi vzdevek »frankovski Rim«. V središču mesta, ki je del Unescove svetovne dediščine, se bohoti romanska stolnica, ki ima – četudi ni bazilika svetega Petra – velik pomen in se ponaša z edino papeško grobnico severno od Alp. Edinstveno je tudi celotno staro mestno jedro, v katerem se srednjeveški šarm spaja z veličastno baročno arhitekturo. Bamberg ima kar tri zgodovinske mestne četrti: Bergstadt, Inselstadt in Gärtnerstadt. Tam si na skupno 142 hektarjih lahko napasete oči na približno 1300 spomeniško zaščitenih stavbah. Izstopajo stavbni kompleks Alte Hofhaltung, dvorec Neue Residenz z obsežnim vrtničnim vrtom in stara mestna hiša s fasadnimi poslikavami na otočku reke Regnitz. Ne pozabite: ob sprehajanju po mestnih ulicah boste postali žejni. Osvežite se lahko s pivom iz ene od 13 lokalnih pivovarn, ki se jim pridružuje še 60 pivovarn iz širše okolice. Pri tem lahko izbirate iz bogate ponudbe piv: dimljenih, kletnih (Kellerbier), bock in številnih drugih. S tem se ne more kosati niti Rim ...
Najlepše nemške knjižnice
Ko govorimo o Nemčiji in kulturi, seveda ne moremo mimo knjižnic. Ena najvidnejših je mestna knjižnica v Stuttgartu. Izjemna stavba, ki jo je zasnoval arhitekt Eun Young Yi, je prepoznaven znak mesta Stuttgart. Zgradba v obliki kocke že navzven osupne z betonskimi površinami, ki jih v simetričnih razmakih prekinja matirano steklo; ponoči zažari v modri luči. Toda njena funkcija še zdaleč ni le estetska: v njej boste namreč našli otroško knjižnico, glasbeno knjižnico in grafoteko. Povzpnete se lahko tudi na strešno teraso in se naužijete dih jemajočega razgleda.
Izjemno priljubljena je tudi Nemška narodna knjižnica v Leipzigu. Sodobna steklena stavba, v kateri domuje knjižnica, je z malo domišljije videti kot zaprta knjiga. Novogradnja se drži izvirne knjižnice v zgodnjerenesančnem slogu, sicer pa je knjižnica osrednji arhiv za vsa medijska dela v nemškem jeziku.
In za konec še knjižnica vojvodinje Ane Amalije v Weimarju. Je ena najpomembnejših knjižnic v Nemčiji, obstaja že od leta 1691 in je na seznamu Unescove svetovne dediščine. Prava paša za oči je ovalna rokokojska dvorana z zlato štukaturo, ki se razprostira čez kar tri nadstropja.