Tveganje za nastanek kožnega melanoma in drugih vrst kožnega raka lahko zmanjšamo, je poudarila predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana Tanja Planinšek Ručigaj. Pomembno je, da se izogibamo soncu med 10. in 16. uro, spremljamo UV-indeks, se zaščitimo z oblačili, pokrivali, sončnimi očali ter vsaki dve uri nanašamo na kožo pripravke za zaščito pred soncem. Ti naj imajo zaščitni faktor najmanj 30, zdravnica pa priporoča najmanj 50. Uporabo solarijev je treba popolnoma opustiti, so nasvete povzeli v sporočilu za javnost.

Po njihovih navedbah je pomembno tudi samopregledovanje kožnih znamenj ter opravljanje rednih dermatoloških pregledov kože. Kot je dejala Ručigaj Planinškova, je to še posebej pomembno pri ljudeh z večjim tveganjem za kožni melanom, med katerimi so svetlolasci in pegasti rdečelasci.

Stališče Svetovne zdravstvene organizacije je, da so majhne količine UV-sevanja koristne za zdravje in imajo bistveno vlogo pri nastajanju vitamina D, vendar za vzdrževanje ustrezne ravni vitamina D v poletnem času zadostuje že od 5 do 15 minut izpostavljanja soncu na sicer že izpostavljenih delih telesa, kot so roke in obraz, od dva- do trikrat tedensko.

Sončenje je še posebej tvegano za otroke

Kot je poudarila Barbara Perić z Onkološkega inštituta, je sončenje še posebej tvegano za otroke. Velika izpostavljenost soncu do 10. leta starosti po njenih besedah skoraj podvoji tveganje za kožnega raka kasneje v življenju.

UV-sevanje povzroča tudi okvare oči. Lahko so akutne, kot je snežna slepota, ali kronične, kot so prezgodnji nastanek sive mrene in degenerativne spremembe na roženici in veznici. Od pet do 10 odstotkov kožnih rakov se pojavi na vekah. Zato je treba zaščititi tudi oči, je poudarila Ana Gornik z Očesne klinike UKC Ljubljana.

Opozorila je, da se UV-sevanje odbija od površin, zato so mu oči izpostavljene tudi, ko ni neposrednih sončnih žarkov. Zato se je treba zaščititi s pokrivali in s sončnimi očali. Izjema so otroci do 10. leta starosti, pri katerih je uporaba sončnih očal priporočljiva le v ekstremnih svetlobnih pogojih, kot so visoka nadmorska višina in ob vodi.

Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak je poudarila, da mora pri delu, ki se pretežno odvija na prostem tudi v poletnih mesecih, delodajalec poskrbeti za ustrezno organizacijo dela in opremo. Med možnimi ukrepi delodajalcev je naštela zgodnejši začetek dela, deljen delavnik, opravljanje težjih nalog zgodaj zjutraj, omogočanje dela v senci ter uvedbo več pogostejših odmorov v senci z zagotovljeno svežo vodo. Opozorila je, da se po dolgem delu na soncu tudi zmanjša zbranost, zaradi česar se pojavijo napake ali nezgode pri delu.

Slovenija na osmem mestu med državami Evropske unije po pojavnosti kožnega melanoma

Po podatkih Mednarodne agencije za raziskovanje raka je Slovenija na osmem mestu med državami Evropske unije po pojavnosti kožnega melanoma. Za kožnim nemelanomskim rakom letno zboli okoli 3000 ljudi, za invazivno obliko kožnega melanoma pa skoraj 700. Raziskave v Sloveniji so pokazale, da je poznavanje dejavnikov tveganja slabo, predvsem pa slabše kot v preteklosti, so še navedli v sporočilu.

Dogodek pod sloganom Varno na soncu je organiziralo ministrstvo za zdravje v sodelovanju s Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Dermatovenerološko kliniko UKC Ljubljana, Očesno kliniko UKC Ljubljana, Onkološkim inštitutom Ljubljana in Zvezo slovenskih društev za boj proti raku.