Nizozemski strankarski voditelji na povolilnih pogovorih. Foto: Reuters
Nizozemski strankarski voditelji na povolilnih pogovorih. Foto: Reuters

VVD tako prvič po 13 letih ne bo sodeloval v vladi, je sporočila vodja stranke Dilan Yesilgöz. Odločitev je utemeljila s tem, da je stranka utrpela velike izgube. Ne bodo pa nasprotovali morebitni manjšinski vladi, je dodala, prav tako ni izključila možnosti, da bi lahko pri nekaterih glasovanjih v parlamentu podprli Wildersa. "Volivci so povedali svoje. Dejali so nam, naj se tokrat umaknemo," je dejala Yesilgöz, a dodala: "Kljub temu pa želimo omogočiti desnosredinsko vlado, zato bomo v parlamentu podprli vse konstruktivne predloge. To bo naša podpora od zunaj."

Wilders je izrazil razočaranje zaradi odločitve VVD-ja in dodal, da pričakuje težka koalicijska pogajanja. "To zadeve ne bo olajšalo. Oblikovanje vlade bi lahko trajalo mesece," je dodal.

Na koga lahko računa Wilders?

Wildersova Stranka za svobodo (PVV) je na predčasnih volitvah v sredo osvojila 37 od 150 sedežev v parlamentu in s tem več kot podvojila število sedežev v primerjavi s prejšnjimi volitvami. Na drugi strani je VVD izgubil deset sedežev in jih ima po novem 24. Prehitela jih je tudi koalicija zelenih in laburistov, ki bo imela 25 sedežev.

Wilders bi sicer za oblikovanje koalicije potreboval najmanj dve stranki, je razvidno iz začasnih izidov. Skupno potrebuje najmanj 76 sedežev za večino v 150-članskem parlamentu. Sodelovanje z njim je že pred tem zavrnil levi blok. PVV bi verjetno lahko sodeloval s stranko kmetov BBB in skrajno desno FVD, skupaj imata ti stranki 10 sedežev.

Vodja BBB-ja Caroline van der Plas, ki se je na pogovore pripeljala z zelenim traktorjem, je že potrdila, da bi bila pripravljena sodelovati z Wildersom.

Še ena morebitna Wildersova partnerica, Nova socialna pogodba (NSC), novonastala stranka, ki je osvojila 20 sedežev, pa je dejala, da bi moral Wilders opustiti grožnje z izstopom iz Evropske unije in spremeniti določbe nizozemske ustave, ki prepovedujejo versko diskriminacijo, preden bi lahko razmišljali o sodelovanju. "Upam si trditi, da to ne bo najlažje oblikovanje vlade, kar smo jih kdaj imeli," je dejal vodja NSC-ja Pieter Omtzigt in dodal, da ni nobenega zagotovila, da bi bil pripravljen vstopiti v koalicijo z Wildersom.

Sorodna novica Lovec: "Prejšnja vlada je sama delno tlakovala teren za zmago Wildersa"

Dolgotrajen postopek oblikovanja vlade

Ko bodo izidi potrjeni, se bo tako zares začela kombinatorika morebitnih koalicij. Kot piše na spletni strani nizozemskega parlamenta, bo sledil kompleksen in proces. Stranke sicer najprej imenujejo predstavnike, ki vodijo uvodne pogovore z drugimi predstavniki strank. To se bo predvidoma začelo danes. Tako je Wilders že imenoval predstavnika PVV-ja, ki bo preverjal možnosti za sodelovanje.

Parlament pozneje imenuje t. i. informatorja, ki razišče morebitne osnutke koalicijskega dogovora. Pred letom 2012 je tega imenoval monarh. Ko postane jasno, katera skupina strank namerava sodelovati, pride na vrsto t. i. oblikovalec, najpogosteje je to zmagovalec volitev. Ta oseba pa nato začne oblikovati morebitni vladni kabinet. Ko so dogovori sprejeti, sledi še podpis koalicijske pogodbe, nova vlada pa lahko nato predstavi svoj načrt parlamentu, čemur sledi glasovanje o zaupnici.

Prvo zasedanje novega parlamenta bo 6. decembra, že 13. decembra pa bi lahko poslanci glasovali o morebitni koaliciji in imenovali informatorja. Do oblikovanja nove koalicije pa na čelu vlade ostaja Rutte.

Na Nizozemskem pogajanja o oblikovanju koalicije tradicionalno potekajo zelo dolgo. Rutte je svojo zadnjo vlado sestavljal 271 dni, zdaj pa bi lahko to trajalo še dlje.

Protest gozdarjev proti Wildersovi zmagi. Foto: Reuters
Protest gozdarjev proti Wildersovi zmagi. Foto: Reuters

Protesta v Amsterdamu in Utrechtu

Po presenetljivi zmagi Wildersove stranke se je sicer v četrtek zvečer več sto ljudi zbralo v več mestih. Shod v središču Amsterdama je bil sprva mišljen v podporo pravicam Palestincev, a je z več sto udeleženci potem prerasel v protest proti rasni diskriminaciji in islamofobiji. Wilders je leta napadal islam in pozival k prepovedi Korana. Večje zborovanje je potekalo tudi danes.

V Utrechtu pa se je pred mestno hišo zbralo okoli tisoč ljudi, ki so vzklikali "Niste sami" in dali jasno vedeti, da temeljne pravice veljajo za vse državljane.