Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je konec februarja na občine posredovalo dopis z navedbo usmeritev glede popoplavne sanacije. Za to so se na MNVP odločili, ker »imajo občine zelo različno razumevanje, kaj pomeni obnova poškodovanega objekta po naravni nesreči, kot tudi kaj je pravna podlaga in kateri so upravičeni stroški pri obnovi iz naslova prejetih ali pričakovanih sredstev državnega proračuna za obnovo«.
Da poenotijo razumevanje in povečajo učinkovitost pri pripravi projektne dokumentacije in izvedbe obnovitvenih del na podlagi ZOPNN1 (zakon o odpravi posledic naravnih nesreč), so občinam dali pojasnila, ki so v lokalnih skupnostih sprožila negativne odzive. Občine si želijo sanacijo, ki bo dolgotrajna, država pa predvsem vrnitev v prejšnje stanje, četudi je jasno, da je to neprimerno za take naravne ujme, kot so bile avgustovske poplave.
Vrnitev na staro je premalo!
»Želimo, da se naredi boljše kot prej, oni pa si to predstavljajo manj kot mi,« je za Slovensko tiskovno agencijo pred časom dejal župan občine Ravne na Koroškem Tomaž Rožen. Podobnega mnenja je tudi župan občine Prevalje Matic Tasič, ki je dejal, »da če bodo naredili dela tako, da bo vzpostavljeno stanje kot pred ujmo, to ne pomeni izboljšanja stanja in večje varnosti pred poplavami«.
Da je obnova, s katero bi vrnili stvari v staro stanje, premalo, meni tudi Jurij Kern, župan občine Komenda. »Žalosti nas predvsem dejstvo, da se dejansko samo z obnovo ne more zagotoviti ustrezne protipoplavne varnosti. Razumemo, da lahko na osnovi dopisa iz državnih sredstev v poplavah uničeno makadamsko cesto obnovimo do prejšnjega stanja. To tudi sprejemamo. A takšna obnova je včasih nesmiselna, saj neustrezna sanacija oziroma vzpostavitev starega stanja ne odpravi nevarnosti, še več, znova lahko ravno to povzroči novo škodo,« poudarja Kern.
Občine nimajo denarja za dodatne investicije, kot je preplastitev v poplavah poškodovane makadamske ceste, ki so nujne za obnovo po poplavah, saj imajo denar namenjen za druge investicije. »Hkrati me žalosti dejstvo, da občine lahko obnavljamo samo tiste objekte in ceste, ki so bile poškodovane v poplavah, in ne tudi tistih, ki bi jih s spremembo lahko ustrezno uredili in preprečili nove katastrofe,« pravi župan Komende.
Škode za 2,4 milijona evrov
V občini so prijavili za nekaj več kot 2,4 milijona evrov škode, doslej so prejeli 900 tisoč evrov. »Obnovili smo poškodovano osnovno šolo, poškodovan pločnik, ograjo ob glavni cesti, poškodovan vodovod v vasi Križ ter denar namenili za projekte in dokumentacijo za sanacijo objektov po poplavah. Trenutno iščemo izvajalca za menjavo mostu v vasi Suhadole ter za sanacijo plazu. S tem bomo tudi izkoristili vsa sredstva iz prve tranše.«
Na MNVP so v odzivu za STA poudarili, da ne želijo ovirati obnove po poplavah. »Z dopisom zgolj pojasnjujemo veljavne predpise z namenom, da se vprašanja razrešijo že v fazi priprave dokumentacije, ne šele v fazi izvedbe, ko bi bili problemi za nekatere občine težko izvedljivi ali nerešljivi. Če občine želijo vlagati v razvoj, jim to z ničimer ni onemogočeno,« so navedli.
Kaj pravijo usmeritve MNVP?
Povzemamo dele usmeritev, ki jih je občinam konec februarja poslal MNVP. »Pri zahtevnejših sanacijah priporočamo, da DTP sodeluje že v fazi priprave projektne naloge za pridobitev potrebne projektne dokumentacije za izvedbo. Projektna dokumentacija se mora omejiti na odpravo nastale poškodbe zaradi naravne nesreče. Obnova poškodovane infrastrukture se projektira in izvaja na način, da se vzpostavi funkcionalno stanje objekta pred poškodbo, da ne pride znova do poškodovanja objekta zaradi istega vzroka. Iz navedenega razloga je treba k projektnim nalogam priložiti zapisnik terenskega ogleda poškodovanega objekta in opisati poškodbo in lokacijo nastanka poškodbe ter priložiti fotografije poškodb, ki bodo predmet sanacije.«
V poudarjenem delu usmeritve je MNVP v nasprotju sam s seboj, saj govori o vrnitvi v prejšnje stanje in hkrati o sanaciji, ki bi preprečila »da ne pride znova do poškodovanja objekta zaradi istega vzroka«. Sploh, ker v nadaljevanju piše: »Pri obnovi je treba upoštevati tudi pričakovane vplive podnebnih sprememb, kar se izkaže s posebnim elaboratom izračuna vpliva pričakovanih podnebnih sprememb … V primerih, ko projektna dokumentacija vsebuje ureditve, ki presegajo dela, potrebna za odpravo nastalih poškodb in vzpostavitev v prejšnje funkcionalno stanje, tovrstni stroški niso upravičeni v okviru dodelitev sredstev državnega proračuna za obnovo, temveč bodo breme občine.«
Država na terenu
»Državna sekretarka Lidija Kegljevič Zagorc se je z nami srečala na sedežu Agencije Republike Slovenije za okolje. Predstavljen nam je bil okvirni program sanacije, manjkali pa so bolj podrobni načrti o mikro lokacijah same sanacije. Državna tehnična pisarna (DTP) dela po svojih močeh. Prepričan pa sem, da župani dobro vemo, katere so tiste investicije, ki so upravičene, in katere so tiste, za katere je prav, da se pridobi mnenje DTP. S tem bi jih zelo razbremenili,« komentira Jurij Kern, župan občine Komenda.
Naj ob tem spomnimo, da si je državna sekretarka Kegljevič Zagorc ogledala del porečja Save, ki leži tudi v občinah Komenda, Mengeš, Trzin, Domžale, Kamnik, Lukovica, Moravče, ogledala 20. februarja. Obisk je bil del serije terenskih obiskov, ki naj bi prispevali k izboljšanju komunikacije z občinami. Na delovnih srečanjih z župani teh območij je bila v ospredju priprava načrtov za izvedbo sanacij in investicij v letih 2024 in 2025.
Sicer pa na MNVP tudi na podlagi podatkov občin sestavljajo državni program odprave posledic avgustovskih poplav in zemeljskih plazov. Priprava programa naj bi bila v sklepni fazi.
Šefic: Zdaj je potrebna odpornejša gradnja
Včeraj pa je o sanaciji govoril tudi Boštjan Šefic, državni sekretar, ki vodi vladno službo za obnovo po poplavah in plazovih. »Z mnogimi vprašanji se tokrat srečujemo prvič, pretekle naravne nesreče niso bile tako zahtevne po obsegu ter številu prizadetih območjih, objektov in infrastrukture,« je dejal.
Ob sprejetju zakonodajnih rešitev ter finančni pomoči tako občinam kot podjetjem in posameznikom je bilo izvedenega že ogromno dela na vodotokih ter občinski in državni infrastrukturi, veliko pa je treba še za postoriti. »Doslej so na infrastrukturi potekali interventni ukrepi, zdaj pa bo treba postaviti veliko novih mostov, obnoviti cestno in železniško infrastrukturo, da bo odporna proti morebitnim ekstremnim podnebnim pojavom,« je naštel Šefic.
Projekti v številkah
Državna projektna pisarna je doslej prejela v recenzijo 514 projektov. Med njimi je Šefic navedel 232 projektov sanacije plazov, 39 projektov različnih mostov, 14 projektov stavb, 14 projektov s področja komunale ter 168 projektov s področja cest. »Gradimo za prihodnost, gradimo za to, da bodo ti objekti takšni, da v morebitnih prihodnjih podobnih ekstremnih pojavih ne bodo poškodovani,« je dejal.
