Relativna zmagovalka hrvaških parlamentarnih volitev in največja hrvaška politična stranka HDZ je v treh tednih po parlamentarnih volitvah očitno našla formulo za oblikovanje saborske večine. Kot je bilo pričakovati na podlagi volilnih izidov, so le še korak do sklenitve vladne koalicije s skrajnim desničarskim Domovinskim gibanjem (DP). To je sodelovanje s HDZ pogojevalo z izobčenjem dosedanjih partnerjev HDZ, Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS), ki je na volitvah znova dobila vse tri zagotovljene srbske manjšinske saborske stolčke.

V SDSS, ki je imela v prejšnji vladi tudi enega izmed podpredsedniških položajev, so potrdili, da ne bodo del nove saborske večine. Prav tako ne bodo dali podpisov svojih poslancev za tretjo zaporedno vlado premierja Andreja Plenkovića, v nasprotju s preostalimi petimi poslanci manjšin, s katerimi bo saborska podpora novi vladi dosegla potrebnih 76 glasov. Novi sabor se mora konstituirati najkasneje do 19. maja.

Neizpolnjene želje premierja

Vladna koalicija HDZ z DP se na prvi pogled zdi kot udarec za Plenkovića, ki je računal, da bo novo vlado znova sestavljal z dosedanjimi koalicijskimi in predvolilnimi partnerji iz liberalnih opcij, nekoč velikima in vplivnima strankama HSLS in HNS ter njima sorodnimi sredinskimi regionalnimi strankami. Vendar so bili volilci bolj naklonjeni strankam s suverenističnimi, konservativnimi in tradicionalnimi stališči, ki se umeščajo desno od sredine.

Na vrata Banskih dvorov so pripeljali DP, v katerem je veliko bivših članov HDZ, ki so stranko zapustili ravno zaradi Plenkovićevega pomikanja stranke proti sredini političnega spektra. DP se usmerja v skrajno desno, saj ima zelo močno ideološko profilirane programe. Med drugim zahteva odstop od istanbulske konvencije, h kateri je pristopila prva Plenkovićeva vlada. Zavzemajo se še za »hrvatizacijo« kulture, izobraževanja in medijskega prostora, okrepitev nadzora na meji, nasprotujejo istospolnim porokam in demografskim politikam.

DP želi štiri resorje

Pri delitvi volilnega plena si lastijo petino vsega, kar pomeni prevzem štirih ministrstev: za demografijo, energetiko, kmetijstvo in kulturo. Resorja energetike in kmetijstva kažeta na apetite bolj podjetniške frakcije DP, ki je povezana tudi z najmočnejšim hrvaškim podjetnikom, večinskim lastnikom Fortenove in energetske skupine ENNA Pavlom Vujnovcem.

Usklajevanje programov HDZ in DP ter sestavljanje vlade bodo sledili v prihodnjih dneh, a je težko pričakovati, da bo Plenković z osemletnimi premierskimi izkušnjami bistveno odstopil od začrtanih smernic stranke, vključno z ministri. To je pokazal že v času svoje prve vlade. Takrat je, ne da bi trenil, odstavil tri »neposlušne« ministre Mosta sredi seje, v žepu pa je že imel dogovor s HNS, ki je zagotovila obstoj vlade. Glede na trdolinijski ideološki in pragmatični skupini znotraj DP bo prej prišlo do razkola znotraj te stranke kot do kakšnega večjega popuščanja na strani HDZ. Če bo torej prišlo do resnega razhajanja, ima Plenković v rezervi vsaj tri poslance SDSS, katerih projekte srbske manjšine bo podpiral tudi v novi konstelaciji moči. Verjetno pa tudi HDZ že pripravlja teren, da bodo dobili še kakšen »žetonček«, kot na Hrvaškem imenujejo poslance, ki se iz različnih strank z vezano trgovino priklanjajo vladajočim.