REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Semenj ničevosti: Kako se je BSF pod krinko »solidarnosti za globalno varnost« prelevil v nabirko za tuje goste

Semenj ničevosti: Kako se je BSF pod krinko »solidarnosti za globalno varnost« prelevil v nabirko za tuje gosteZnani ekonomist je nekoč dejal, da nekaj takega, kot je brezplačno kosilo ne obstaja. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Slovenija je dva dneva gostila že osemnajsti po vrsti »Blejski strateški forum« (BSF).

Letos je potekal pod naslovom »Solidarnost za globalno varnost.«

Kako po tednu dni, ko se je vrvež gostov polegel, ocenimo »izplen« Blejskega strateškega foruma?

Kaj je potrebno vedeti o tem forumu in po čem si ga bomo zapomnili?

Kaj je potrebno vedeti o tem forumu in po čem si ga bomo zapomnili?

Govorilo se je veliko - na dvaintridesetih okroglih mizah s 188 govorci - povedalo pa le malo omembe vrednega.

Na forumu so bile prisotne tri predsednice držav (ob Nataši Pirc Musar še moldavska Maia Sandu in grška Katerina Sakelaropoulou), osem premierjev (ob Robertu Golobu še hrvaški Andrej Plenković, črnogorski Dritan Abazović, albanski Edi Rama, kosovski Albin Kurti, severnomakedonski Dimitar Kovačevski, bolgarski Nikolaj Denkov in predsednica sveta ministrov v BiH Borjana Krišto) in trinajst zunanjih ministrov.

»Tradicionalno močno bodo zastopani zahodnobalkanski premierji – prihod so potrdili vsi iz regije, tukaj bo tudi visoki zunanjepolitični predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt, pa posebni odposlanec EU za Balkan Miroslav Lajčak ali denimo predsednik evropskega sveta Charles Michel ter vodja beloruske opozicije Svetlana Tihanovska,« je forum pompozno napovedal ljubljanski Dnevnik.

O tem, da ima »visoki predstavnik Schmidt« v polovici države BiH zgolj status tujega turista in da Svetlana Tihanovska uživa status »vodje opozicje« samo izven meja svoje države - niso omenili niti besede…

Na Bledu so bili sicer prisotni tudi številni drugi »visoki gostje«, bilo naj bi jih celo največ doslej, toda opazna je bila odsotnost visokih gostov na ravni ministrov za zunanje zadeve ali najvišjih političnih predstavnikov iz tako pogosto omenjanih »jedrnih držav« Evropske unije.

Slovenija si je zelo nesrečno izbrala temo srečanja, ki je bila »solidarnost za globalno varnost«. Gre za dve temi, pri katerih je slovenska diplomacija doslej pokazala izjemno neznanje in nerodnost, z njima pa je želela celo blesteti.

Opazno odsotni so bili tudi predvsem višji predstavniki ukrajinskih oblasti. Lani je, na primer zbrane prek videopovezave nagovoril ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski, Slovenija pa je Ukrajini medtem poslala velike količine orožja.

Pri tem ne smemo pozabiti, da je že leta 2020 sedanja zunanja ministrica Tanja Fajon in tudi prej pogosto kritizirala odsotnost prav teh držav, ko gre za dogodke v Sloveniji.

Leta 2020 je denimo zapisala, da je »umeščenost Slovenije med jedrne države EU ena najpomembnejših zunanjepolitičnih usmeritev, potrjena tudi s strategijo zunanje politike, sprejeto v Državnem zboru. Odstop od te usmeritve se je nakazoval že vse od oblikovanja tretje Janševe vlade. Zdaj je dokončno postal dejstvo in to v nasprotju s sprejetimi strateškimi dokumenti slovenskega parlamenta. Slovenija se je sredi evropskega vrha pri odločanju o najpomembnejšem evropskem projektu desetletja postavila na napačno stran, tujo vrednotam in načelom, ki smo jih razvijali vse od vključitve v Evropsko unijo. To je velika zgodovinska napaka.«

Ta kritika je leta 2020 letela na povezovanje Slovenije z Madžarsko.

Toda leta 2023 je bil na Bledu, ob tradicionalni družbi zahodnobalkanskih držav prisoten tudi madžarski zunanji minister, nemškega, francoskega, italijanskega, nizozemskega, belgijskega in še mnoge druge iz jedrnih držav EU pa ni bilo videti.

Če bi se morali odločiti za najpomembnejše sporočilo, potem je to seveda sporočilo predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, ki je dodal, da »mora biti EU do leta 2030 pripravljena na širitev.«

Samo nekaj dni pred BSF 2023 se je v marsičem konkurenčna, a globalna organizacija BRICS+ razširila s 5 na 11 članic, medtem ko je naslednje leto čaka širitev za še 10 članic in kmalu zatem še širitev na najmanj 40 članic.

To je potrebno postaviti v svetovni kontekst. Samo nekaj dni pred BSF 2023 se je v marsičem konkurenčna, a globalna organizacija BRICS+ razširila s 5 na 11 članic, medtem ko je naslednje leto čaka širitev za še 10 članic in kmalu zatem še širitev na najmanj 40 članic.

Obljuba Michela, ki ima samo protokolarno funkcijo v EU in ob tem kandidatkam sploh ni obljubil konkretnega datuma, kdaj naj bi bile sprejete, pač pa je obljubljal le pripravljenost EU za to (v času, ko zagotovo ne bo več na funkciji predsednika ES) se je zato marsikomu upravičeno zazdela kot še ena prazna obljuba.

Ne gre pozabiti, da je prejšnji predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker napovedal naslednjo širitev EU za leto 2025.

Predvsem voditeljem držav »Zahodnega Balkana« (in entitete Kosovo), ki so dali jasno vedeti, da nad takšnim sporočilom niso sploh navdušeni.

Obenem je ta izjava podčrtala geopolitično inferiornost EU, ki še vedno ni sposobna sprejeti novih članic in ima ob tem velike probleme sama s seboj.

Kajti le kdo se danes spominja, kaj je EU obljubljala leta 2016, pred sedmimi leti torej?

Tudi takrat so evropski voditelji obljubljali »širitev«, toda zadnja širitev se je zgodila tri leta prej, leta 2013, z vstopom Hrvaške v EU. Od tega je že – deset let.

Zadnji večji dogodek je bil – izstop iz EU. In to izstop velike članice EU - Velike Britanije leta 2020.

Prav zato privlačnost EU upada do te mere, da danes, kot je povedal madžarski zunanji minister, Evropska unija potrebuje države »Zahodnega Balkana« že bolj, kot pa le-te potrebujejo EU.

Toda njegovih besed noben od slovenskih medijev sploh ni objavil – razen Insajderja.

To veliko pove tudi o stopnji »poenotenja« slovenskih medijev, ko gre za poročanje o zunanji politiki in novicah, ki niso v popolnem sozvočju z uradnimi pogledi slovenskih politikov na dogajanje v svetu.

Včasih so bile za to potrebne usmeritve partije, danes pa slovenski uredniki v velikih medijih točno vedo, o čem je potrebno poročati in o čem ne.

Ob tem smo si lahko na BSF 2023 tako kot zmeraj, poslušali številnih vsebinsko praznih, sicer pa lepo povedanih govorih v nastopih, med katere seveda spadajo tudi nagovori predsednice države, predsednika vlade, predsednika sveta EU in podobnih.

Mešanje umetniških vložkov v govor predsednice države je že tako nejasne govorance, polne nabuhlih besed, naredilo še bolj nerazumljivo.

Ni bilo jasno, kaj želijo slovenski politiki o zunanjepolitičnih vprašanjih sploh povedati, kje vidijo razloge za to kar se dogaja v svetu in kje vidijo rešitve. Ampak to je bil morda tudi namen.

Szijjártó je na Blejskem strateškem forumu opozoril še, da se je EU tako skrčila, da zdaj sedemindvajseterica potrebuje države nekdanje Jugoslavije bolj, kot te potrebujejo vstop v blok. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Slovenije pri vseh naštetih pomembnih vprašanjih praviloma nihče nič ne vpraša, ker slovenska diplomacija tako ali tako v vsem zvesto sledi tistemu, kar ji naročijo v Bruslju ali Washingtonu in zato so bili patetični, pompozni in vsebinsko prazni nastopi slovenskih politikov tudi na tokratnem BSF verjetno celo pričakovani in namerni.

Dodaten in morda največji problem je, da si je Slovenija zelo nesrečno izbrala temo srečanja, ki je bila »solidarnost za globalno varnost«.

Gre za dve temi, pri katerih je slovenska diplomacija doslej pokazala izjemno neznanje in nerodnost, z njima pa je želela celo blesteti.

Začnimo pri »solidarnosti«.

Nerodno je, kadar o solidarnosti govori tisti, ki pričakuje solidarnost do sebe.

Solidarnost je, kot pove že najbolj osnovna definicija - pomoč drugemu. »Izvor besede solidarnost je v latinski besedi 'solidus', ki pomeni 'trden'. S to besedo se je sčasoma označevalo ravnanje skupine ljudi, ki so v podobnem položaju (imajo podobne obveznosti in interese), imajo zato podobno usodo in so si zato med seboj naklonjeni in se med seboj 'trdno ali neomajno' podpirajo. Težave posameznika so težave vseh, ki so realno v enakem položaju. Solidarni ljudje posameznika ne prepuščajo usodi, ampak mu pomagajo, da se z njihovo podporo izvleče iz težav. Solidarni ljudje torej skrbijo drug za drugega. S tem seveda avtomatično poskrbijo tudi za lastno varnost, saj lahko računajo na solidarnost drugih, če se bodo nekega dne sami znašli v težavah,« nam pove že Wikipedija.

V primeru Blejskega strateškega foruma se je o solidarnosti govorilo predvsem kot o solidarnosti drugih do Slovenije.

Kar trije dogodki so bili posvečeni zbiranju sredstev za odpravljanje posledic poplav.

A nerodno je, kadar o solidarnosti govori tisti, ki pričakuje solidarnost do sebe.

Kratek rezime BSF-ja 2023. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Povedano drugače – videti je bilo, da se je Slovenija solidarnosti spomnila, ko je potrebovala solidarnost drugih, ne pa, da bi Slovenija zagovarjala solidarnost do nekoga drugega.

Tako je bilo videti, kot da od ljudi, ki so jih pozvali na brezplačno večerjo zahtevajo mastno plačilo.   

V tem pogledu je bila poteza slovenskih diplomatov zgrešena in zelo egoistična, ne pa solidarna.

Če bi bila slovenska diplomacija res sposobna, bi prepustila kakšnim drugim državam, da na forumu pozovejo k solidarnostnim gestam do Slovenije, ne pa da so to počeli sami slovenski politiki - gostitelji.

Tako je bilo videti, kot da od ljudi, ki so jih pozvali na brezplačno večerjo zahtevajo mastno plačilo.

S tem je slovensko zunanje ministrstvo mednarodni forum na Bledu spremenilo v nekakšno »nabirko« finančnih sredstev za poplavljena območja v Sloveniji. Tako kot v cerkvah, na koncu maš.

Ob tem so organizatorji na Bled še po nejasnih kriterijih pozvali kup poslovnežev, ki na tem forumu sicer niso običajni gostje, očitno le z namenom, da iz njih gostitelji iztisnejo še nekaj donacijskih sredstev.

Koliko naj bi prispevale države - gostje naj bi bilo znano ob koncu srečanja. A še vedno ni znano.

Slovenska vojska v Afganistanu
Slovenski vojaki v Afganistanu. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Druga beseda srečanja je bila »varnost«. A tudi tukaj slovenski diplomati niso bili srečne roke.

Tudi ta forum je anmreč pokazal, da podobno kot drugi podobni v organizaciji držav članic EU in zveze NATO trpi zaradi očitne pristranskosti.

BSF naj bi na primer posvetil posebno pozornost tudi »ozemeljski varnosti«, so poročali slovenski mediji.

Toda da bi večina prisotnih predstavnikov držav kakšen poseben pomen pripisale »ozemeljski varnosti« vseh držav - ni bilo mogoče slišati.

Tako kot spodnji govorec, ki je jadikoval nad zrušitvijo svetovnega reda, pa odgovornost za to nesrečo vidijo na povsem napačnem koncu.

Rusija, ki se je odzvala na rušenje mednarodnega prava s strani ZDA in Washingtonu podrejenih lakajskih držav naj bi bila kriva splošnega napada na mednarodno ureditev, na polom te hiše.

V tem pogledu je večina držav EU še vedno hinavska zagovornica dvojnih kriterijev. Lastnih kršitev mednarodnega prava ne vidijo, svoje napake pa pripisujejo drugim.

V tem pogledu je večina držav EU še vedno hinavska zagovornica dvojnih kriterijev.

Rade, na primer, govorijo o ozemeljski celovitosti ene od evropskih držav, prav nič pa o drugih, ki imajo podoben problem.

Tipičen primer je neprestano govoričenje o ozemeljski celovitosti Ukrajine in popolnem zanemarjanju pomena ozemeljske celovitosti Srbije.

Za celovitost prve se večina članic EU zavzema, hkrati pa si želi in krčevito prizadeva za ozemeljsko okrnitev druge.

Po besedah zunanje ministrice Tanje Fajon naj bi bilo glavno vprašanje na BSF-ju med drugim, »kako je možno zgraditi solidaren in trajnostno pravičen svet.«

Toda z dvojnimi kriteriji pravičnega in trajnostnega sveta pač ni mogoče zgraditi.

Organizatorji foruma so opozorili, da je »vsaka kriza v zadnjih letih oslabila na pravilih temelječi red v mednarodni skupnosti« Pozabili pa so dodati, da so napadi na ZRJ, Irak, Afganistan, Libijo, Sirijo in mnoge druge države najbolj odgovorni za to, da je ta 'red' spodkopan.

Organizatorji foruma so opozorili tudi, da je »vsaka kriza v zadnjih letih oslabila na pravilih temelječi red v mednarodni skupnosti«

Pozabili pa so dodati, da so napadi na ZRJ, Irak, Afganistan, Libijo, Sirijo in mnoge druge države najbolj odgovorni za to, da je ta red spodkopan.

Pozabili so tudi dodati, da je varnost lahko samo celovita in da je takšno varnost sedemindvajseterica evropskih držav zavrgla pod taktirko administracije ameriškega predsednika Joeja Bidna v imenu krepitve varnosti svojih članic – to pa je privedlo do ogrožanja Rusije in novih nevarnosti v Evropi in svetu.

Krepijo se »populizem, nacionalizmi in avtokratski režimi, varnost na različnih ravneh pa je bila dodatno spodkopana zaradi začete ruske agresije na Ukrajino,« so zapisali organizatorji letošnjega foruma na Bledu, pri tem pa pozabili povedati, da je bila ruska »agresija« v bistvu izsiljena samoobramba, ki jo je sprožila agresivnost ZDA in zveze NATO ter EU.  

In prav Slovenija, ki je organizirala forum, ima pri iskanju za svet sprejemljivih odgovorov na vsa ta vprašanja resne probleme.

Slovenija namreč, kot je večkrat poudarila prav Fajonova, še vedno sledi konceptu »na pravilih temelječega sveta«, kjer so »pravila« to, kar določa - ameriška administracija.

Napad na Irak
Ko so leta 2003 ZDA s koalicijo voljnih napadle Irak, nihče ni poročal o »ameriških okupantih« in Slovenija ni uvedla sankcij ZDA. Toliko o solidarnosti in varnosti. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Slovenija je ob tem vedno, dolga desetletja, podpirala tudi škodljivo in nevarno širitev zveze NATO v Evropi in vse intervencije ZDA, ki so ignorirale koncept »celovite varnosti« in privedle do številnih vojn in nestabilnosti v svetu.

Slovenija je bila tudi med prvimi državami, ki so z enostranskim priznanjem neodvisnosti Kosova prekršile načelo varovanja ozemeljske celovitosti držav.

Ko pa gre za t. i. »boj proti lažnim novicam«, o čemer so prav tako govorili v sklopu »varnosti«, slovenska vlada v celoti sledi Evropski komisiji, krši svoje mednarodne obveznosti in cenzurira ruske medije, hkrati pa je po zadnji direktivi DSA vlada premierja Roberta Goloba prav sredi postopka sprejemanja novega zakona, ki bo pod krinko boja proti »dezinformacijam« bistveno omejil svobodo govora v Sloveniji – celo do te mere, da slovenska opozicija opozarja na uvajanje »internetne policije« v državi.

Zato pod vodstvom takšne usmeritve gostiteljice večjih, za celoten svet sprejemljivih in nujnih premikov ob razpravah na Bledu ni bilo mogoče pričakovati.

Slovenija je ob tem vedno, dolga desetletja, podpirala škodljivo in nevarno širitev zveze NATO in vse intervencije ZDA, ki so ignorirale koncept »celovite varnosti« in privedle do številnih vojn in nestabilnosti v svetu.

To, da so gostje ob koncu razprav donirali gostiteljem, ki so jih spomnili, da morajo biti solidarni do gostiteljice, je bil zato zagotovo svetovni unikum glede razumevanja gostoljubnosti in tudi vrhunec letošnjega foruma.

Znani ekonomist je nekoč dejal, da nekaj takega, kot je brezplačno kosilo ne obstaja.

Na Bledu so to sedaj spoznali gostojoči tuji diplomati in državniki.

Slovenska diplomacija pa bo to spoznala že kmalu, ko se bo zrušil nepravičen mednarodni, v resnici pa hegemonistični zahodni »red«, ki ga tudi s takšnimi forumi, kot je BSF, kratkovidno podpira.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek