Zadnji del tokratne evropske turneje kitajskega predsednika Xi Jinpinga se je končal pri prijatelju. Z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom sta se med dvodnevnim obiskom dogovorila, da bosta državi povzdignili odnose na raven strateškega partnerstva. Orban je tako še podkrepil svojo precej drugačno politiko do Kitajske od splošne evropske. Medtem ko želi Evropska unija zmanjšati tveganja prevelike odvisnosti od kitajskih dobavnih verig in tehnologije, si želi Madžarska še več kitajskih investicij, ki jih je med Xijevim obiskom tudi dobila.
Interes za poglobitev gospodarskega sodelovanja je obojestranski, enako velja za politično. Če Xi išče bolj naklonjene države v Evropski uniji in na evropski celini nasploh, tudi Orban išče protiutež za kritične evropske partnerje drugje.
Vlaganja v železnice
75 let po vzpostavitvi meddržavnih diplomatskih odnosov sta Budimpešta in Peking sklenila osemnajst novih sporazumov. Veliko jih je namenjenih vlaganjem v madžarsko infrastrukturo, kar je v kitajskem interesu, saj tako razvija prometno povezljivost Madžarske, ki velja za eno od vstopnih točk kitajskih proizvodov v EU. Tako nameravajo začeti priprave za gradnjo železniškega obroča, ki bo obšel Budimpešto. Zgraditi nameravajo hitro železniško povezavo med središčem prestolnice in letališčem, prav tako bodo postavili mrežo polnilnic za električne avtomobile. Kitajska sicer že gradi železnico med Budimpešto in Beogradom, od koder je Xi pripotoval k Orbanu. Ta 350 kilometrov dolga proga, dogovorjena pred desetletjem, se gradi na kitajsko željo in bo prinesla povezavo s grškim pristaniščem Pirej, ki je vstopna točka za kitajsko blago za trge srednje in vzhodne Evrope.
Želja obeh držav je tudi sodelovanje na področju jedrske energije. Madžarska se še vedno zanaša na sovjetski jedrski reaktor Paks, njegov drugi blok pa naj bi do prihodnjega desetletja zgradilo rusko podjetje Rosatom. Ali bo partnerstvo pri zaradi ukrajinske vojne zastalem projektu prevzela Kitajska, ni znano. Državi sta se dogovorili o oblikovanju skupnega programa sodelovanja na področju jedrske energije za potrebe zanesljive oskrbe z elektriko. »Načrtujemo, da bo do začetka prihodnjega desetletja delež jedrske energije na Madžarskem znašal med 60 in 70 odstotkov,« je napovedal Orban. Ta čas jedrska energija v celotni energetski porabi Madžarske predstavlja tretjino.
Podpora kitajski mirovni pobudi
Orban je bil podobno zadovoljen z obiskom Xija kot pred njim srbski predsednik Aleksandar Vučić. Kitajska namreč s svojimi investicijami zagotavlja več deset tisoč delovnih mest na Madžarskem, Madžarska pa bi po Orbanovih besedah rada izkoristila tudi priložnosti, ki izhajajo iz e-mobilnosti in prenosa tehnologij.
Madžarski premier je podprl tudi kitajsko mirovno pobudo, ki se razlikuje od mirovne pobude Volodimirja Zelenskega, o kateri naj bi se več kot sto držav pogovarjalo junija na srečanju v Švici. »Verjamemo, da je rešitev za pogajalsko mizo. Potrebujemo prekinitev ognja in mirovne pogovore,« je dejal Orban ob sočasni oceni, da je Evropa »na strani vojne«. Isti večer je Rusija začela ofenzivo v bližini drugega največjega ukrajinskega mesta Harkiv. Ukrajinsko vojsko naj bi potisnila kilometer v notranjost. Zelenski je včeraj zatrdil, da je bila Ukrajina pripravljena na ofenzivo in je nasprotnika pričakala z okrepitvami in topništvom.
