V Sloveniji ugrabitve zelo redke

Slovenska policija lahko od januarja lani uporabi hitri odziv Amber Alert Slovenija, ki ga aktivirajo le v primeru najbolj resnih in ogrožajočih izginotij (ugrabitev) otroka. So ga že kdaj aktivirali?

Kranj – V nedavnem iskanju dveletne deklice Danke Ilić v Srbiji, ki je zelo odmevalo tudi v slovenski javnosti, je srbska policija uporabila tudi sistem opozarjanja oziroma hitrega odziva na izginotje otroka Amber Alert. Policije po Evropi imajo ta sistem vzpostavljen za najbolj nevarne oziroma najbolj ogrožajoče primere pogrešanih otrok. Namenjen je čimprejšnjemu obveščanju javnosti o pogrešitvi in pozivanju, da vsi po svojih zmožnostih pomagajo pri iskanju pogrešanega otroka. Slovenska policija je svoj sistem Amber Alert Slovenija vzpostavila januarja lani. Pozanimali smo se, ali je bil v dobrem letu že kdaj uporabljen. »Na srečo nam tega orodja še ni bilo treba uporabiti. V zadnjih dvajsetih, tridesetih letih smo obravnavali le en primer ugrabitve poldrugo leto starega otroka v okolici Domžal, vendar smo ga našli v roku enega dneva, zvezanega v grmovju ob reki Savi, ter seveda tudi prijeli storilca tega dejanja,« so nam odgovorili z generalne policijske uprave.

Opozorilo na Facebooku in Instagramu

Amber Alert Slovenija se bo aktiviral le v primeru najbolj resnih in najbolj ogrožajočih pogrešanj oziroma izginotij otroka. Aktiven bo 24 ur, izjemoma se lahko podaljša še za nadaljnjih 24 ur, potem pa ga je treba izbrisati. »Tudi če otrok ne bo najden v tem času, ostane razpis iskanja pogrešanega otroka v veljavi, dokler otrok ne bo najden,« so pojasnili na Policiji, ki bo za zdaj opozorilo Amber Alert Slovenija razširjala s pomočjo in v dogovoru s podjetjem Meta inc. preko njegovih družbenih omrežij Facebook in Instagram.

Amber Alert Slovenija se sproži, ko so izpolnjeni naslednji kriteriji: da gre za otroka, da gre za veliko ogrožanje otroka in da obstajajo podatki, na podlagi katerih se bo otrok lahko izsledil (fotografija, reg. tablica avtomobila ..., fotografija ugrabitelja, fotografija oblačil itd.). Kot pojasnjujejo, je bil namen uvedbe tega opozorila, da bodo v slovenski policiji pripravljeni in imeli ter lahko tudi uporabili prava orodja, če bi prišlo do kakšnega takega dogodka.

Ugrabitve, še zlasti otrok, redke

Kazniva dejanja (dejanskih) ugrabitev in prisilnega izginotja po 134. členu Kazenskega zakonika so v Sloveniji sicer redka, poudarja Policija. »Večinoma so izvedena med odraslimi osebami, motivi za taka dejanja pa izvirajo iz dolžniško-upniških ali drugih razmerij med odraslimi osebami, iz motiva pridobitve premoženjske koristi ipd. Ta trenutek policija ne vodi aktivnega primera ugrabitve in s tem povezanega iskanja oseb.« Tudi ugrabitev otrok v starosti do 14 let, ki se dejansko obravnavajo kot kaznivo dejanje ugrabitve in prisilnega izginotja, je v Sloveniji izredno malo. »Zadnji primer je kriminalistična policija obravnavala leta 2011, bil je uspešno zaključen, razlog ugrabitve otroka pa je bilo dolžniško-upniško razmerje med storilcem in očetom otroka,« so pojasnili na Policiji.

Kot so še dodali, se policija odzove na prijave, ki se nanašajo na pojave, kot so npr. »kombiji z neznanci« ali informacije o domnevnih »ugrabitvah v trgovskih centrih«. Doslej se v nobenem izmed takih prijavljenih primerov ni potrdilo, da bi prišlo do kaznivega dejanja na škodo otroka.

Več je odvzemov mladoletne osebe

Slovenska policija pa pogosteje obravnava primere, ko ločeni starši ne pripeljejo svojega otroka pravočasno na dogovorjen stik ali s stika. V teh primerih ne gre za kaznivo dejanje ugrabitve, temveč gre lahko za elemente kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe, pojasnjuje Policija: »Namen starša, ki je otroka odvzel, ni ugrabitev, temveč da otrok ostane pri njem. V primeru, da policija obravnava odvzem mladoletne osebe in ni znano, kje bi oseba bila, se hkrati razpiše tudi iskanje te osebe. V primeru, da je v postopku ugotovljeno, da je odvzeti mladoletnik npr. pri enem od staršev, pa razpis iskanja vedno ni potreben, saj je znano, kje se oseba nahaja.« Kot dodajajo, so razlogi za tovrstno ravnanje različni – od nagajanja, nestrinjanja z odločitvijo sodnih organov do občasno tudi objektivnih razlogov, o čemer presojajo sodišča oz. pristojna tožilstva. Odtujitev otroka lahko traja tudi nekaj ur ali dan. Starši, pri katerih je dogovor o skrbništvu in stikih potekal sporazumno, se redkeje odločijo za prijavo, kažejo izkušnje policistov.

Ko otroka odpeljejo v tujino

Policisti pa obravnavajo tudi primere, ko eden od staršev otroka za dalj časa odvzame drugemu roditelju in običajno otroka odpelje v tujino. Trenutno so aktivni štirje tovrstni primeri – iskanje otroka v povezavi s kaznivim dejanjem odvzem mladoletne osebe. Najstarejši je iz leta 2015. »Kadar eden od staršev brez soglasja drugega starša kljub izdani izvršljivi odločbi, komu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, otroka odpelje v tujino, pa govorimo tudi o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok, ki je v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ravna v skladu s Konvencijo o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok,« še dodajajo.