Možganska kap, ki samo v Sloveniji vsako leto prizadene okoli 4400 ljudi in velja za drugi najpogostejši vzrok smrti ter tretjega za invalidnost, hkrati pa je tudi glavni vzrok demence, v zadnjih tridesetih letih po evropskih, kitajskih in ameriških epidemioloških študijah sodeč, vse bolj pobira davek med mlajšimi odraslimi. Nobena od raziskav pa ne zna odgovoriti na vprašanje, zakaj.

Igor Rigler, vodja službe za urgentno nevrologijo UKC Ljubljana, je na novinarski konferenci, ki sta jo ob današnjem evropskem dnevu ozaveščanja o možganski kapi pripravila Društvo za zdravje srca in ožilja ter Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo, nanizal tri razloge za vse večjo incidenco možganske kapi med mlajšimi. Prvi je v naprednejših tehnikah slikanja glave, drugi, ki je bolj kot za Evropo značilen za ZDA in Kitajsko, je čezmerna telesna teža, tretjega pa vidi v dostopnosti do kokaina, ki »pomembno poveča tveganje« za možgansko kap. Glede vse večje incidence pri mlajših odraslih podatki kažejo, da je nižja povprečna starost ob nastanku možganske kapi zaznana pri moških in hemoragični možganski kapi.

Poleg zlorabe drog pri mlajših bolnikih med dejavnike tveganja sodijo tudi kajenje, pitje alkoholnih pijač, sedeč način življenja, visok pritisk, debelost, sladkorna bolezen tip 2 in druge.

Večino kapi bi lahko preprečili

Po ocenah stroke bo enega od štirih Zemljanov v življenju zadela možganska kap, pri čemer bi bilo 90 odstotkov kapi ob upoštevanju dejavnikov tveganja, kot so visok krvni pritisk, srčna aritmija, kajenje, prehrana in telesna vadba, mogoče preprečiti.

WHO navaja, da vsako leto v svetu doživi možgansko kap 15 milijonov ljudi. Od tega jih tretjina ali pet milijonov umre, nadaljnjih pet milijonov pa jih ostane trajno invalidnih. Možganska kap je pri mlajših od 40 let neobičajna, poudarjajo; a če se zgodi, je glavni vzrok visok krvni tlak. Ta je skupaj s tobakom najpomembnejši dejavnik tveganja. WHO ocenjuje, da bi od desetih ljudi štiri lahko rešili že, če bi uredili krvni tlak, medtem ko sta pri mlajših od 65 let dve petini smrti zaradi možganske kapi povezani s kajenjem.

Telesna vadba je ključni dejavnik za zdravje ljudi

Pri nas s trajnimi posledicami možganske kapi živi več kot 40.000 oseb, tretjina kap doživi v aktivnem delovnem obdobju, dobra desetina pa med 18. in 50. letom. Igor Rigler meni, da ni mogoče trditi, da je zdravstveno stanje populacije v Sloveniji ali svetu slabše: »Resna globalna statistika kaže, da zdravje na splošno narašča, se pa populacija stara in prav starejši so tisti, ki jih kap pogosteje prizadene.« Med kapmi je sicer najpogostejša ishemična možganska kap, ki pogosteje prizadene ljudi po 75. letu.

Neobetavne projekcije

Projekcije za naslednjega četrt stoletja so daleč od obetavnih. Po podatkih Centra za zdravje pri Svetovnem gospodarskem forumu se utegne število umrlih zaradi možganske kapi brez učinkovite preventive, to je bolj zdravega življenjskega sloga, in uspešnega zdravljenja zaznanih dejavnikov tveganja do leta 2050 povečati za polovico: s 6,6 milijona leta 2020 na 9,7 milijona leta 2050. Pričakovati je, da bo vse večje breme možganske kapi nesorazmerno prizadelo države z nižjimi in srednjimi dohodki. V EU naj bi se v prihodnje po ocenah stroke število primerov možganske kapi najbolj povečevalo v Litvi, padalo pa na Portugalskem.

Ob evropskem dnevu ozaveščanja o možganski kapi bo na Prešernovem trgu v Ljubljani danes v organizaciji Društva za zdravje srca in ožilja potekala osrednja prireditev, na kateri bo na voljo različno informativno gradivo, medicinska ekipa pa bo svetovala in izvajala preventivne meritve krvnega tlaka, srčnega utripa, trigliceridov in sladkorja v krvi. Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo pa bo prav tako danes pripravilo pohod bolnikov po možganski kapi od parka Tivoli do Prešernovega trga.