Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

Magnus

Družbene manjšine so vedno znova »kanonfuter« sodobnih iteracij (nacističnih) populističnih politik.
Roman Kuhar. FOTO: Matej Družnik/Delo
9. 4. 2024 | 05:00
6:57

V nadaljevanju preberite:

Konec meseca bo minilo štirideset let od prvega festivala Magnus v Ljubljani, ki skupaj z ustanovitvijo sekcije Magnus pri Škucu nekaj mesecev pozneje velja za začetek gejevskega in lezbičnega gibanja v Sloveniji. Poleg feminističnega gibanja gre bržkone za najuspešnejše družbeno gibanje, ki je prineslo ne le pravne, pač pa tudi pomembne kulturne in družbene premike. Ti uspehi gredo še dandanes komu v nos, čeprav zaradi njih – kljub kataklizmičnim napovedim – niso propadli ne družina, ne narod, ne civilizacija.

Festival je ime dobil po nemškem znanstveniku Magnusu Hirschfeldu. Ta je na prelomu prejšnjega stoletja opravljal prve raziskave o spolnosti v Evropi. Leta 1903 so ga študenti prava tožili, češ da jih je v raziskavi spraševal po njihovi spolni usmerjenosti. To je danes klasično vprašanje v vseh tovrstnih raziskavah, a Hirschfeld se je moral zaradi tega zagovarjati na sodišču in plačati denarno kazen. Leta 1914 je izdal knjigo Moška in ženska homoseksualnost, ki je pomembno vplivala tudi na slovenski prostor. Njegove ideje so povzete v prvi knjigi o homoseksualnosti v slovenskem jeziku Vindex: Homoseksualnost, ki jo je izdal Ivan Podlesnik leta 1926.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine