TIMES.si - Dom in vrthttp://www.times.si/TIMES.si - Dom in vrthttp://www.times.si/s/img/logo.pnghttp://www.times.si/sl-sičet, 22 Avg 2019 15:22:23 +0200600Portal zbira, kategorizira in združuje sorodne novice z večine internetnih novičarskih portalov v Sloveniji.FOTO: Naj medi še naslednjih 100 let! | Slovenske novicehttp://www.times.si/stil/dom-in-vrt/foto-naj-medi-se-naslednjih-100-let--9041640fac6bff84d61398783213619f2179c8de.htmlhttp://www.times.si/stil/dom-in-vrt/foto-naj-medi-se-naslednjih-100-let--9041640fac6bff84d61398783213619f2179c8de.htmlČebelarsko društvo Dolsko na turistični kmetiji Pr' Krač v Dolskem je nedavno praznovalo stoletnico delovanja. Poleg kratkega pregleda zgodovine društva so pripravili pester kulturni program, odprli čebelarsko razstavo v Galeriji 19 in podelili vrsto priznanj zaslužnim članom in podpornikom, seveda ni manjkala niti pogostitev z domačimi dobrotami. Poleg članov društva in številnih občanov so se junijske prireditve udeležili predstavniki prijateljskih ČD Domžale, Kamnik, Krtina, Dob, Lukovica, Moravče, Ljubljana Moste Polje, Litija in Ig, občinski svetnik Dola pri Ljubljani Drago Sredenšek, župnik in dekan Alojz Grebenc in podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Marko Alauf. Za kulturni program so poskrbeli člani folklorne skupine Turističnega društva Dolsko, otroški pevski zbor OŠ Janka Modra, PŠ Dolsko pod vodstvom zborovodkinje Bojane Gajšek, tamburaški orkester Senožeti in mladi harmonikar Klemen Uršič. Vreme je poskrbelo, da se je prireditve Pr' Krač udeležilo veliko ljudi. FOTO: Dejan Javornik Sto let tradicije Dolgoletni predsednik ČD Dolsko Ivan Mlakar, ki ga je vodil kar 18 let, je izrazil veselje ob množičnem obisku, nato pa povzel zgodovino društva od leta 1919 do 2016, ko je vajeti predal aktualnemu predsedniku Petru Uršiču. Začetki organiziranega čebelarstva v dolini segajo v leto 1919, ko je bila 9. marca pri Slaparju v Lukovici ustanovljena čebelarska podružnica za brdski sodni okraj, iz katere izhajajo današnja ČD Dolsko, Domžale, Krtina Dob, Lukovica in Moravče. »Naši čebelarji so že 3. junija 1921 na občnem zboru v Petelinjah ustanovili lastno podružnico za območje tedanjih občin Dol Dolsko, Ihan, Kresnice in Velika vas, štela pa je 30 članov. A članstvo je upadalo in leta 1928 je ostalo le še osem članov. Po tistem letu o delu in obstoju društva ni zapisov. Le pokojnemu predsedniku Francu Mihelčiču se lahko zahvalimo, da je po ustnem izročilu še živečih članov popisal podatke o delovanju društva v obdobju 1928–1978. Tako vemo, da so takoj po drugi svetovni vojni nekateri najbolj zagnani ustanovili samostojno čebelarsko družino Dol Dolsko.« ČD Dolsko se je zahvalilo članom in nečlanom za zasluge in podporo. FOTO: Dejan Javornik Po letu 1978 spet razpolagajo s pisnimi dokumenti in beležijo povečanje aktivnosti novega upravnega odbora pod vodstvom Franca Mihelčiča. Tega leta so registrirali čebelarsko družino in jo naslednje leto zaradi spremembe zakona preimenovali v Čebelarsko društvo Dolsko. Prirejali so strokovne izlete in družabna srečanja, članstvo je v nekaj letih zraslo s 26 na več kot 60. Čebelarji so imeli okoli 800 čebeljih družin na območju domače občine in zunaj nje, leta 2002 pa so se pobratili s ČD Ljubljana Moste Polje in Barje. Sodelovali so pri gradnji novega Čebelarskega centra Slovenije na Brdu pri Lukovici, se zavezali, da bodo vzrejali in čebelarili samo s čebelami čiste kranjske pasme, in pristopili k sistemu zaščite slovenskega medu. Predstavljajo se na lokalnih kmečkih sejmih in spodbujajo ljudi k večji uporabi domačega medu in drugih čebeljih izdelkov. V Dolu, Dolskem in Senožetih prirejajo dneve odprtih vrat za osnovnošolce, jeseni organizirajo tradicionalni slovenski medeni zajtrk ter pripravljajo predavanja o življenju čebel za šole in vrtce. Že marca so predstavili zbornik 100 let organiziranega delovanja čebelarskih društev Dolsko, Domžale, Krtina Dob, Lukovica in Moravče, v katerem je Blaž Otrin s sodelavci popisal zgodovino in trenutno stanje čebelarstva na tem območju. Težko leto za čebele »Ko se ozremo sto let nazaj in ugotovimo, da so bili med ustanovitelji čebelarske podružnice Krtina tudi naši predniki, smo lahko še bolj ponosni, da smo čebelarji. V tistih časih so bila polja bela zaradi ajde, nato so prišle druge, manj odporne rastline, ki so čebelarstvu prinesle tudi veliko slabega, tudi zaradi prevelike uporabe pesticidov. Zdaj se ajda vrača na naša polja, vedno pogosteje se zasajajo medovite rastline, ker je ljudem mar za okolje,« je poudaril predsednik ČD Dolsko Peter Uršič. Dodal je, da vse le ni tako lepo: »Letos je za nas čebelarje žalostno leto; po ugodni pomladi čebelje družine brez naše pomoči ne bi preživele v tem deževju. Upamo na lepše vreme, da se bodo lahko najedle zunaj panjev brez našega hranjenja. Tokrat nam je v težki situaciji nasproti prišla tudi občina. Da je obdobje še bolj žalostno, je tu še obvestilo Slovenskih železnic, naj čebele zapremo v trikilometrski pas, saj bodo zatirali plevel z glikofosfati. Brez čebel ni življenja, ni opraševanja, ni sadja, ni cvetočih polj. Zavedati se moramo, da je čebela znanilka sprememb v okolju in da že najmanjša sprememba lahko pomeni katastrofo.« S prapori so prišla tudi druga prijateljska društva. FOTO: Dejan Javornik Tradicija gre naprej Kakor je poudarila Mojca Valenčak, mentorica čebelarskega krožka na OŠ Janka Modra, je malo društev in organizacij, ki se lahko pohvalijo s sto leti delovanja. Društvu se je zahvalila za čebelnjak pred šolo, čebelarjem pa zagotovila: »Ne bojte se, za čebelarsko prihodnost je poskrbljeno. Mladina ima interes in tradicija bo šla naprej.« H krožku se je namreč prijavilo kar 36 učencev, nekaj jih je sicer odnehalo, a tekmovanj se udeležuje kar 26 mladih; ti so se odlično odrezali na letošnjem 42. tekmovanju in srečanju mladih slovenskih čebelarjev v Beltincih. Mladim čebelarjem so na dvorišču turistične kmetije Pr' Krač podelili priznanja za dosežke, preostalim članom in nečlanom so se s plaketami zahvalili za zasluge pri razvoju in podpiranju čebelarstva, podelili pa so tudi značke zvestobe članom z dolgoletnim stažem – med njimi jih je bilo več s 30-, 40- in celo 50-letnim članstvom. Podpredsednik ČZS Marko Alauf (drugi z desne) in dolgoletni predsednik ČD Dolsko Ivan Mlakar (desno) si ogledujeta razstavo v Galeriji 19. FOTO: Dejan Javornik 71 članov ima Čebelarsko društvo Dolsko.
Kimovčev kostanjev med na ocenjevanju najboljši - Gorenjski Glas
Vsi prispevki (2) »]]>
E-mobilnost: okolju prijazna mobilnost z nižjimi stroški vožnje | Dnevnikhttp://www.times.si/stil/dom-in-vrt/e-mobilnost-okolju-prijazna-mobilnost-z-nizjimi-stroski-voznje--f519307d33bf43a2c65db86dfdde7cc0108be4cb.htmlhttp://www.times.si/stil/dom-in-vrt/e-mobilnost-okolju-prijazna-mobilnost-z-nizjimi-stroski-voznje--f519307d33bf43a2c65db86dfdde7cc0108be4cb.htmlDružba GEN-I za svoje odjemalce, ki imajo električna vozila, uvaja novo storitev:  E-mobilnost. Z njo bo omogočeno  enostavno  in  ugodnejše plačilo  uporabe več kot 200 javnih polnilnih postaj v Sloveniji, ki so vključene v sistem Gremo na elektriko upravljavca Elektro Ljubljana.
Jaka Sodnik: Dizelski motorji se ne bodo umaknili tako hitro - Delo
Vsi prispevki (2) »]]>
So leglo bakterij, škodijo pa tudi zdravju vaše hrbtenice in stopal | Svet24http://www.times.si/stil/dom-in-vrt/so-leglo-bakterij-skodijo-pa-tudi-zdravju-vase-hrbtenice-in-stopal--daaf99cd982f9c61e3517a6fb5604542cd878026.htmlhttp://www.times.si/stil/dom-in-vrt/so-leglo-bakterij-skodijo-pa-tudi-zdravju-vase-hrbtenice-in-stopal--daaf99cd982f9c61e3517a6fb5604542cd878026.htmlV neznosni poletni vročini je skoraj nemogoče pomisliti, da bi nosili karkoli drugega kot natikače.
V avto z dobro obutvijo - Slovenske novice
Vsi prispevki (2) »]]>
Zakaj je dobro najprej biti prijatelj, potem partner | Slovenske novicehttp://www.times.si/stil/dom-in-vrt/zakaj-je-dobro-najprej-biti-prijatelj-potem-partner--2a35816b331f5145e8861643b45c3851eee27bac.htmlhttp://www.times.si/stil/dom-in-vrt/zakaj-je-dobro-najprej-biti-prijatelj-potem-partner--2a35816b331f5145e8861643b45c3851eee27bac.htmlVeliko parov začne odnos s prijateljstvom, ki sčasoma preraste v ljubezen, in to ima pozitivne lastnosti. Dobro se poznata Če je partner naprej prijatelj, ga poznate zelo dobro, veste za njegove lepe in malo manj lepe lastnosti, poznate njegove šibke točke, kaj mu je ljubo in česa ne mara, katere hobije ima ... To je veliko bolj predvidljivo in varno, kot če bi začeli odnos z nekom z ničle, in ljudje, ki ne marajo tvegati, si partnerja pogosto poiščejo na ta način. Dva, ki sta že prijatelja, ne potrebujeta družbe drugih ljudi, da bi se imela lepo. Imate skupno preteklost Preteklost, ki povezuje prijatelja, je lahko dolga vse življenje, lahko pa traja le nekaj mesecev, a pomembno je, da v njej ležijo dogodki, zaradi katerih sta dva še posebno povezana. Lahko gre za dobro ali slabo izkušnjo, dogodek, potovanje, nekaj, kar ju je oba spremenilo. Včasih je še kako pomembno, da nas ljudje vidijo tudi v slabi koži in v neprijetnih preizkušnjah, da vidijo plat, ki je sicer morda ne bi tako kmalu. Zaupata si Zaradi vsega, kar sta preživela skupaj, sta še bolj povezana. Prijateljstvo temelji na zaupanju, pogosto je prijatelj oseba, na katero smo bolj navezani kot na družino in ki ji zaupamo svoje življenje. Na prijatelja lahko računaš v kriznih trenutkih, pa naj gre za psihično, čustveno ali materialno podporo, brez katere tudi v partnerstvu na dolgi rok ni sreče za oba. Dovolj sta drug drugemu Dva sta družba, trije pa gneča, pravijo, in v tem je nekaj resnice. Dva, ki sta že prijatelja, sta lahko popolnoma samozadostna, ne potrebujeta družbe drugih ljudi, da bi se imela lepo, ampak uživata drug z drugim, skupaj hodita ven, imata iste hobije in podobno. To ne pomeni, da sploh nimata drugih prijateljev, celo zelo pomembno je, da jih imata, a kljub temu se znata tudi sama razvedriti in sprostiti. Znata komunicirati Prijatelji znajo med seboj komunicirati na različne načine: lahko so samo skupaj tiho in se razumejo, lahko govorijo dolge ure in jim nikoli ne zmanjka snovi za pogovor, nekateri si berejo misli, spet drugi si pišejo, ker jim je tako najlažje. Seveda se tudi prijatelji kdaj skujajo in so trmasti, a pari, ki temeljijo na prijateljstvu, bolje in prej odpravijo težave. N
Vse to napihovanje, laži in neiskrenost mi gredo počasi na živce - Slovenske novice
Vsi prispevki (2) »]]>
V dežju se bohoti tudi plevel | Slovenske novicehttp://www.times.si/stil/dom-in-vrt/v-dezju-se-bohoti-tudi-plevel--121c8710a7788dbec6fe79d422e6f6dd52534362.htmlhttp://www.times.si/stil/dom-in-vrt/v-dezju-se-bohoti-tudi-plevel--121c8710a7788dbec6fe79d422e6f6dd52534362.htmlNa obdelanem vrtu se prej ali slej srečamo s plevelom, ki je nadležen predvsem zato, ker jemlje prostor kultiviranim rastlinam, svoje pa prispeva tudi k estetiki vrta. Vsekakor se vrtnarji od nekdaj na vse pretege borijo proti plevelu, ki se bohotno razrašča zlasti v deževnih sezonah, kakršna je letošnja. Načini za boj so trije, plevel lahko uničimo mehanično ali kemično, kot tretje pa mu sploh ne dopustimo, da zraste. Mehanično odstranjevanje je, če smo zelo skrbni, precej učinkovito, po drugi strani pa je sizifovo delo. Komaj na enem koncu končamo pletje gredic, že se pojavi na drugem. Potem v obupu morda sežemo po strupih, to je kemični način, ki pa seveda ne vplivajo samo na plevel, temveč tudi na druge rastline, spirajo se v zemljo in smo v začaranem krogu. Torej ozaveščen vrtnar ne bo več segal po škropivih, a kaj, ko se tudi po tleh ne more nenehno plaziti, da bi sproti odstranjeval vsako nebodijetreba bilko, ki zraste, kjer ne bi smela. Nekateri se zatečejo k manj običajnim sredstvom ali metodam, s katerimi bolj ali manj uspešno zatiramo plevel, nekatere se zdijo precej čudaške.​ Krop, soda bikarbona … Na primer, plevel polijemo s kropom ali kisom, potresemo s soljo ali sodo bikarbono. Gotovo še vedno precej manj škodljivo kot polivanje s škropivi, a tudi z naštetimi sredstvi lahko škodujemo vsem rastlinam, ne le plevelu, zato so te metode omejeno uporabne. Po pletju plevela boli hrbet. FOTOGRAFIJE: guliver/GETTY IMAGES Pa smo pri tretjem načinu ukrepanja, to je preprečevanje rasti. Zemljo okoli rastlin obložimo z zastirko, ki se je izkazala za najučinkovitejšo obrambo in zaščito pred plevelom. Rastline zastiramo že od sajenja, poleg tega da bo dušila plevel, pa zadržuje vlago v zemlji in jo ščiti pred vremenskimi vplivi, hkrati pa deževnikom in mikroorganizmom zagotavlja hrano. Seveda bo plevel na vrtu vseeno rasel, navsezadnje prav vsakega koščka gredic ne moremo pokriti z zastirko. Populjene rastline lahko narežemo in dodajamo k zastirki ali jih damo na kompost. Nekatere vrste plevela so celo užitne, na primer navadni portulak, ki ga zaradi njegovih izjemnih hranilnih in zdravilnih lastnosti ponekod tudi gojijo. Plevel za domače zvarke Večina je v ekološkem vrtnarstvu uporabna za pripravo domačih zvarkov za krepitev rastlin ali preprečevanje bolezni, na primer kopriva, gabez, kamilica in meta. Zato iz njih, če se bohotno razrastejo, pripravimo tekoče gnojilo oziroma prevrelko. Kilogram mešanega plevela zrežemo na kose, zalijemo z desetimi litri vode in pustimo stati nekaj dni. Vmes bo pripravek začel vreti in ko bo vretje prenehalo, ga precedimo, zmešamo z vodo v razmerju 1:10 in uporabimo kot gnojilo za vrtnine. Poleg tega lahko po tem, kateri plevel na vrtu uspeva, določimo kakovost zemlje. V dobro pognojeni prsti bodo uspevale koprive, kamilice, tolščak, navadni plešec in navadna loboda ter njivska gorjušica. Suha, peščena in odcedna tla imajo radi mak, deltasti nagelj, ivanjščica in pelin, medtem ko v ilovnatih najdemo gabez, trpotec, meto, plazečo zlatico in regrat. Plevel torej ni tako zlo, kot si predstavljamo, in s pridom ga tudi koristne uporabimo. Taki prizori so na vrtovih k sreči vse redkejši.
Nadležni plevel kot vir vitaminov in rudnin - Svet24
Vsi prispevki (2) »]]>
Nissanov poltovornjak še robustnejši | Slovenske novicehttp://www.times.si/stil/dom-in-vrt/nissanov-poltovornjak-se-robustnejsi--32ceff14ee324f29e3c0afb6729e95889519250e.htmlhttp://www.times.si/stil/dom-in-vrt/nissanov-poltovornjak-se-robustnejsi--32ceff14ee324f29e3c0afb6729e95889519250e.htmlPoltovornjaki, ki na drugi strani Atlantika spadajo med najbolj priljubljena vozila, postajajo vse bolj zaželeni tudi na naši strani luže, predvsem med lastniki manjših podjetij, kmetovalci in družinami, ki iščejo drugačnost. V tem razredu nastopa tudi Nissanova navara, ki so ji nedavno namenili nekatere izboljšave in posodobitve. Dizelski agregat ima dve turbini. »Nova generacija navare temelji na 80-letnih izkušnjah oblikovanja in proizvodnje robustnih ter priročnih poltovornjakov in je vznemirljiv korak za ta model,« je ob novici o izboljšavah povedal vodja poslovne enote za lahka gospodarska vozila Paolo D’Ettore. »Vsestranska navara z nagrajeno zasnovo bo nedvomno še mnogo let ohranjala status kot zvezda Nissanovega razreda lahkih gospodarskih vozil.«   Prenovljeni turbodizelski agregat V navari bo odslej bilo zmogljivejše srce, ki bo po obljubah tovarne zagotavljalo gospodarnejšo vožnjo – povprečna poraba goriva na 100 kilometrov bo znašala od 6,9 litra, izpusti pa zdaj znašajo do 183 g CO2 /km. Navarin 2,3-litrski dizelski motor z dvojnim turbopolnilnikom je na voljo v dveh različicah, in sicer 120 kW/163 KM in 140 kW/190 KM. Močnejši je rezerviran za navaro z dvojno kabino. Zaradi nadgradnje z enojnega tubopolnilnika na dvojnega razvije osnovni motor za 22 Nm večji navor in tako doseže 425 Nm. Druge novosti motorja so še jekleni bati in DLC-obloga batnih obročkov ter nižje kompresijsko razmerje, ki zdaj znaša 15,1 (prej 15,4). Tlak sistema vbrizgavanja goriva se je z novo črpalko povečal z 2000 na 2200 barov, kar mu zagotavlja večjo učinkovitost in natančnost. Vodni hladilni krogotok je nadgrajen in novi izpušni sistem vključuje filter sajastih delcev (DPF) in sistem za selektivno katalitično redukcijo (SCR), kar omogoča kompaktnejši dizajn in nižje izpuste dušikovih oksidov. Navari so namenili tudi povsem nov 6-stopenjski ročni menjalnik, ki po besedah Nissanovih inženirjev prinaša velik napredek pri tekočem prestavljanju in prefinjenost zaradi uporabe kabla, krajše prestavne ročice, izboljšane sinhronizacije in zmanjšanja vibracij. Novi menjalnik ima tudi bolj klasičen vzorec prestavljanja, saj je vzvratna prestava poleg prve, in nova prestavna razmerja, ki omogočajo večjo gospodarnost in manj hrupa med vožnjo po avtocesti. Dodatno je bil spremenjen 7-stopenjski avtomatski menjalnik, ki je udobnejši, prefinjen in odziven.   Več udobja v vožnji Navara je opremljena z drugo generacijo zadnjih obes s petimi vodili v slogu športnega terenca, kar je velik odmik od listnatih vzmeti, s katerimi so opremljeni konkurenčni poltovornjaki, in tako omogoča več udobja in boljši nadzor, ne da bi se zmanjšala njena zmogljivost. Leta 2015 je bil Nissan prvi proizvajalec, ki je v razredu enotonskih poltovornjakov vgradil obese s petimi vodili, in sicer pri modelu z dvojno kabino. Zaradi takšnih obes je poltovornjak udobnejši in lažje obvladljiv, ob tem pa ne izgubi vlečne zmogljivosti. Izvedenka s podaljšano kabino ima dovoljeno obremenitev večjo za od 55 do 95 kg, kar pomeni, da ima v primerjavi s prejšnjo različico zdaj novo dovoljeno obremenitev 1165 kg (in največjo dovoljeno skupno težo 3200 kg). Izvedenka z dvojno kabino pa ima dovoljeno obremenitev večjo za od 54 do 114 kg, kar pomeni, da je nova dovoljena obremenitev od 1115 do 1180 kg in največja dovoljena obremenitev 3250 kg. Spremembe sprednjih obes lajšajo manevriranje z volanom, ki je po besedah inženirjev pri nižjih hitrostih lahkotnejše in udobnejše. Lega vozila je zaradi 25-milimetrskega dviga zadnjih obes in 2-stopenjske vijačne vzmeti izboljšana in vozilo ima bolj mogočen videz.   Izboljšane zavore in asistenčni sistemi Učinkovite zavore so pri poltovornjakih zelo pomembne, zato so navari namenili večje sprednje kolutne zavore – njihov premer odslej meri 320 mm namesto 296. Zadnji kolesi bodo odslej namesto bobnastih zavor zavirale kolutne zavore premera 308 mm. Zaradi njih bo zavorna pot krajša in občutek na pedalu boljši, obraba in hrup sta manjša, največja zmogljivost pa je lažje dosegljiva, saj je za pritisk pedala potrebne 40-odstotkov manj sile, pove tovarna. Notranjost je doživela manj sprememb – najočitnejša je večji zaslon infozabavnega sistema. Letošnji model je dobil nov pametni sistem za nadzor stabilnosti prikolice, ki predvidi nagibanje prikolice s prepoznavanjem zanašanja vozila in minimalno popravlja zaviranje posameznih koles in zmanjšuje navor, s čimer vozilo in prikolica ostajata pod nadzorom. Tudi v tej različici so vključeni inteligentni sistem za zaviranje v sili, sistem za pomoč pri speljevanju v klanec, sistem za nadzor spusta po klancu in inteligentni nadzor okolice vozila. Tako navara ohranja status kot večnamenski poltovornjak z najnovejšo tehnologijo.   Posodobljen infozabavni sistem Navari so namenili tudi nov sistem nissanconnect, ki omogoča povezljivostjo znotraj vozila alliance (A-IVC). Infozabavni sistem je prenovljen in omogoča tudi prikazovanje zaslona telefona na novem 8-palčnem zaslonu z visoko resolucijo (prejšnja različica je imela 7-palčni zaslon), ki podpira večprstno upravljanje in ima hitrejši odzivni čas. Sistem je opremljen tudi s krmilno enoto telematskega sistema in vgrajeno 4G-napravo, ki omogoča podatkovno povezavo brez povezave s telefonom. Vgrajeni zemljevid TomTom z brezžičnim posodabljanjem zagotavlja točne podatke v realnem času in še prometne informacije v živo, 3D-zemljevide, podatke o vremenu in Google Satellite in Street View. 190 KM razvije najmočnejši motor. Aplikacija ima tudi daljinsko upravljanje hupe in luči in daljinsko lociranje vozila za pravo potovanje brez skrbi. Novi sistem je združljiv z aplikacijama Apple CarPlay in Android Auto in tako omogoča neprekinjeno povezljivost, ki jo pričakujejo današnji kupci.
Gospodarna španka - Slovenske novice
Polotovornjaki vse bolj podobni osebnim avtomobilom - Žurnal24
Slovenske novice  Vsi prispevki (4) »]]>
Na počitnice novembra, nagrada pa že zdaj! | Slovenske novicehttp://www.times.si/stil/dom-in-vrt/na-pocitnice-novembra-nagrada-pa-ze-zdaj--50539aa64200dec6d770960f1c50c7579d311e8e.htmlhttp://www.times.si/stil/dom-in-vrt/na-pocitnice-novembra-nagrada-pa-ze-zdaj--50539aa64200dec6d770960f1c50c7579d311e8e.htmlVRHNIKA – Letošnja nagradna igra Poletje s Slovenskimi novicami poteka vsak dan od prvega julijskega dne do četrtega avgustovskega, ko bo v Slovenskih novicah ter na spletni strani Slovenskih novic objavljena še zadnja prijavnica. In že lahko poročamo o prvi nagrajenki: sreča je doletela namreč 53-letno Karmen Jereb z Vrhnike. »Še zdaj ne morem prav dobro dojeti,« kar ni mogla skriti svojega navdušenja, ko smo pred njenimi očmi zlagali na mizo vse tisto, s čimer jo je obdarila ta nagradna igra. Bil je to obsežen in raznolik paket takšnih in drugačnih pripomočkov in dobrot, ki ji bodo zagotovo popestrile letošnje poletje. Miza na terasi se je kar šibila pod težo 17-litrskih ledenih kav, osvežilnega proizvoda Pomurskih mlekarn, na mizi se je znašlo tudi 27 litrov treh različnih brezalkoholnih Daninih pijač, pa 10 vrečk chio čipsa, nič koliko Kraševih izdelkov, Beletrinina knjiga, kopica Afroditinih izdelkov, kot so gel za prhanje, mleko za sončenje in po sončenju, dezodorant, gel, pa še vse za na plažo, brisača, torba, ležalna podloga, frizbi, loparčki, pahljača. Skratka: ni da ni! Tudi mama Marija in oče Janez sta bila zadovoljna zaradi Karmen, ki je, kot tudi sama priznava, rojena pod srečno zvezdo. Dolgoletna naročnica na Slovenske novice je že večkrat kaj zadela, nekoč je na lotu zadela celo 6 + 1, nekoč je bila izžrebana, smo izvedeli, iz ogromnega bazena neštetih dopisnic. Nekdanja delavka v tiskarni Mladinske je invalidsko upokojena, saj boleha za multiplo sklerozo. Najraje rešuje križanke, prebira Slovenske novice, kuha ter strastno brska po svetovnem spletu. Karmen je bila tudi tista, ki je izrezala in izpolnila prijavnico, na vprašanje, kdo jo je odvrgel v poštni nabiralnik, se je samo skrivnostno namuznila: »Ne vemo.« Ko smo jo želeli zadnjič obvestiti o sunku sreče, ki jo je tako nenadno ošvrknil, je bila nadvse zadržana. »Sprva sem mislila, da me nekdo nateguje,« je obrazložila. Mama Marija ji je stopila v bran: »Raznorazni takole pokličejo …« Ker se srečna nagrajenka ni oglasila prvič in tudi ne drugič, smo morali klicati še v tretje. »Pa kdo tako mori?!« si je mislila Karmen. »Na srečo pa kar hitro prepozna, kdo je resen in kdo ne,« si je oddahnila Marija in gledala Karmen, ki se ji je potem samo še smejalo, jasno, zaradi polne mize nagrad, ki so priromale prav zaradi – nagradne igre Poletje s Slovenskimi novicami. »Čeprav moje počitnice pridejo na vrsto šele novembra, ko grem navadno v Topolšico, bom nagrado z veseljem delila že zdaj,« je dejala. Pri Jerebovih so vsi po vrsti hudo sladkosnedni. Mama Marija in oče Janez sta bila medtem že nevarno blizu tistemu delu mize, kjer so ležale Kraševe sladkarije.
Novice delijo bogate nagrade - Slovenske novice
Vsi prispevki (2) »]]>
Pasulj skuhali kar na parkirišču | Slovenske novicehttp://www.times.si/stil/dom-in-vrt/pasulj-skuhali-kar-na-parkiriscu--0525a1d77e5903dcda3916fe68cf3742721bb4b9.htmlhttp://www.times.si/stil/dom-in-vrt/pasulj-skuhali-kar-na-parkiriscu--0525a1d77e5903dcda3916fe68cf3742721bb4b9.htmlŽe 14. srečanje oldtajmerjev so pripravili člani postojnskega kluba starodobnih vozil. »Letos smo nekoliko spremenili program našega srečanja,« je povedal predsednik društva ljubiteljev starodobnih vozil Oldtimer Club Postojna Iztok Bekš. V tovornjak predelana gilera letnik 1940 »Prejšnja leta smo se po uvodnem delu odpeljali na krožno vožnjo po okoliških krajih, kjer smo našim udeležencem pokazali določene zanimivosti. Letos vožnje starodobnikov nismo organizirali, saj smo raje pripravili razstavo starih vozil na velikem parkirišču TPC Primorka. Poskrbeli smo za dodatni program, saj so si obiskovalci lahko ogledali nastop gasilcev PGD Postojna, ki so pokazali reševanje v avtomobilski nesreči in ukrepanje ob maščobni eksploziji v kuhinji. Nastopil je še lajnar Janez Markelj iz društva Kranjski komedijanti, mislili pa smo tudi na lačne. Naše društvo je namreč pred kratkim pridobilo vojaško premično kuhinjo nekdanje jugoslovanske vojske in temeljito smo jo obnovili. V njej je Marjan Halik skuhal približno 250 porcij pasulja s klobaso, tega smo postregli udeležencem našega srečanja. Omenim naj še dobrodelni srečelov, zbrana sredstva pa smo namenili Domu upokojencev v Postojni za izboljšanje družabnega življenja.« Marjan Halik je skuhal pasulj s klobaso. Namesto krožne vožnje so letos organizatorji za udeležence pripravili ogled Muzeja Krasa in razstavnega paviljona Expo Jama v parku Postojnska jama, medtem pa so si domačini lahko ogledovali stare avtomobile in motorje ter par primerkov stare kmetijske tehnike. Igor Blažina, domačin, je bil med ustanovitelji postojnskega kluba ljubiteljev starodobnih vozil, bil je tudi prvi predsednik kluba. »V našem društvu je približno sto članov, imamo odličnega predsednika, vse skupaj pa zelo dobro deluje,« je povedal Blažina. »Vesel sem, da se je delo kluba v 14 letih delovanja tako dobro razvilo.« Starodobna vojska Prvi predsednik postojnskega kluba je še povedal, da je Slovenija v samem vrhu glede na število starodobnikov na prebivalca, tudi na svetovni ravni: »Očitno imamo neko nostalgijo, v sebi pa moramo imeti tehnične gene. Slovenci so bili v preteklosti vedno pomembni pri raznih iznajdbah. Presegli smo čas, ko so izrabljena vozila končala na odpadu. Današnji vnuki iščejo vozila svojih dedov, jih z veseljem odkupijo in uredijo oziroma obnovijo. Lepo je videti vsa ta stara vozila, starodobništvo pa je že tako napredovalo, da se času primerno uredijo tudi njihovi lastniki.« Mercedesa 170 S (levo) in 180 Fotografije: Primož Hieng Blažina je lastnik redkega vozila. To je lancia flavia 2000 kupe letnik 1970, kupil pa jo je leta 1998. »Kot otrok sem živel v središču Postojne, ko še ni bilo avtoceste. Množice vozil so se valile skoznjo. Sedel sem ob cesti, in zdelo se mi je, da poznam prav vse avtomobile. Potem sem zagledal to lancio, ki mi je bila popolnoma neznana, zato pa se mi je zdela toliko bolj zanimiva in atraktivna. Pozneje sem se odločil za nakup, potreboval pa sem kar 17 let, da sem jo spravil v vozno stanje. Obnova je bila naporna in dolgotrajna, avto je zdaj privlačen, prebarvan in vozen. Modri fičko z volanom na desni, menda eden od treh na svetu Ker je Postojna blizu Italije, sem mislil, da ne bo problemov z nakupom rezervnih delov. Pa sem se pošteno uštel, ker je bila lancia flavia 2000 izdelana v majhni seriji, saj so na trg poslali le 3456 vozil. Zelo sem se moral potruditi in med drugim obiskovati razne sejme rezervnih delov, da sem jo lahko dokončno povsem obnovil. Tudi Italijani zelo slabo poznajo to vozilo, saj so ga izdelovali le štiri leta. Lancia flavia 2000 je bila zelo draga, tovarna pa je bila že takrat v hudih finančnih težavah, zato jo je kupil Fiat. Še ena zanimiva zgodba. Prejšnji lastnik je vse oznake lancie odstranil in jih nadomestil z nalepkami Ferrarija. To ni nič posebnega, saj je lancio flavio oblikoval Pininfarina, ki je delal tudi za Ferrari. Zato je marsikateri del enak tako na lancii kot tudi na ferrariju.« Predsednik postojnskega kluba starodobnikov Iztok Bekš Med razstavljenimi starodobniki je bilo kar nekaj fičkov, med katerimi je še posebno izstopal modri fiat 600 RHD. Spada med redke posebneže, saj ima volan na desni strani, torej bi se z njimi lahko vozili v Veliki Britaniji, na Cipru, Tajskem in še kje. »Na svetu so samo trije fički, ki imajo volan na desni strani,« je povedal njegov lastnik Nenad Gržančić iz Opatije. »Zanimivo, da sem ga kupil na Siciliji, in ne v Veliki Britaniji, kot bi kdo pričakoval. Vozim ga povsem normalno, nekoliko nerodna je le vzvratna vožnja.« V kotu parkirišča primorke je mamljivo dišalo po pasulju, ki ga je Marjan Halik iz Zagona pri Postojni skuhal v premični vojaški kuhinji, novi pridobitvi postojnskega oldtajmerskega kluba. »Kuhinjo smo temeljito obnovili, uporabljali pa jo bomo za pripravo jedi za večje število ljudi,« nam je zaupal Halik, kmet v pokoju, ki jo je pripeljal s svojim traktorjem landini letnik 1964. Lepo je videti vsa ta stara vozila, starodobništvo pa je že toliko napredovalo, da se času primerno uredijo tudi njihovi lastniki. »Doma imam še tri traktorje, ki jih uporabljam za delo na polju. Kako je šlo kuhanje pasulja? Zelo dobro, le dovolj zgoden sem moral biti. Začel sem ob peti uri, zakuril z drvmi, nato pa pripravil vse potrebno za pravi vojaški pasulj. Porabil sem 25 kg fižola, čebulo, papriko, paradižnik in začimbe ter klobase, vse skupaj pa se je kuhalo približno štiri ure. Ni mi bilo težko, ker sem bil v vojski kuhar in smo uporabljali prav takšno premično kuhinjo.«
Kljub letom urno navkreber - Slovenske novice
Vsi prispevki (2) »]]>
S kavno usedlino nad komarje | Slovenske novicehttp://www.times.si/stil/dom-in-vrt/s-kavno-usedlino-nad-komarje--8ca00e5b377c446021191bfea53096c5ae638cde.htmlhttp://www.times.si/stil/dom-in-vrt/s-kavno-usedlino-nad-komarje--8ca00e5b377c446021191bfea53096c5ae638cde.htmlPoletje prinaša veliko lepega, žal pa ima tudi temno plat: komarje, ki so zlasti nadležni v toplih večerih in nočeh. Pred njimi pa se lahko doma in v naravi zavarujete na povsem naravne načine. Učinkovita eterična olja Obstajajo eterična olja, katerih vonja ti mali krvosesi ne prenesejo. Na prvih mestih so tu eterično olje limonskega evkaliptusa, limonske trave, sivke, rožmarina, cedre, poprove mete, klinčkov, cimeta in citronele. Ne nanašajte jih neposredno na kožo, saj na njej lahko povzročijo draženje. Raje nekaj kapljic izbranega nakapljajte na bombažno blazinico in jo imejte v svoji bližini. Ali ga dodajte v izparilnik. Vonj, ki bo ob gorenju svečke napolnil prostor, bo iz njega pregnal komarje. Naravni repelenti V kolikor eterična olja uporabljate kot repelent, jih pred nanosom na kožo zmešajte z baznim, denimo olivnim ali mandljevim oljem. Lahko jih dodate alkoholu: v 100 mililitrov 70 odstotnega alkohola zmešajte 50 kapljic izbranega olja in z mešanico poškropite oblačila. Postopek ponavljajte vsaki dve uri. Uporabna kavna usedlina Če ste ljubitelj črne kave, njene usedline nikar ne zlivajte med odpadke, kajti tudi z njo se lahko zaščitite pred komarji: posušite usedlino, jo stresite v kovinsko posodico ali na aluminijasto folijo in jo prižgite. Vonj, ki se bo medtem sproščal, bo pregnal komarje iz stanovanja, pred njimi pa boste v bližini goreče kavne usedline varni tudi na vrtu ali terasi.
FOTO:Komarji so se razmnožili, grizejo dan in noč - Delo
Bitka z nadležnimi komarji - Slovenske novice
Slovenske novice  Vsi prispevki (4) »]]>
Kako dolgo smete v zamrzovalniku shranjevati meso | Slovenske novicehttp://www.times.si/stil/dom-in-vrt/kako-dolgo-smete-v-zamrzovalniku-shranjevati-meso--b94006d678f35a6ccd5044792460cd19ad9c4cd4.htmlhttp://www.times.si/stil/dom-in-vrt/kako-dolgo-smete-v-zamrzovalniku-shranjevati-meso--b94006d678f35a6ccd5044792460cd19ad9c4cd4.htmlVeste, kako dolgo lahko hladilniku ali zamrzovalniku shranjujete meso, da ne bi izgubilo pravega okusa, teksture in bi bilo še varno za uživanje? V resnici ni enotnega pravila, za vsako vrsto mesa in mesnih izdelkov veljajo drugačna pravila. Perutnina Surovo perutnino smete v hladilniku shranjevati le en, največ dva dneva (pri temperaturi, ki ne preseže petih stopinj Celzija), v zamrzovalniku, ohlajeno na minus 18 stopinj Celzija, pa eno leto. Toplotno obdelano perutnino lahko v hladilniku pustite do pet dni, v zamrzovalniku do pol leta. Rdeče meso Govedina ali svinjina lahko v hladilniku počakata do tri dni, zamrznjeni sta uporabni do enega leta. Kuhano ali pečeno rdeče meso v hladilniku lahko shranjujete do pet dni. Mleto meso Mleto meso je v hladilniku varno shranjevati dan, največ dva, v zamrzovalniku pa od treh do štirih mesecev. Hrenovke in druge obarjene mesnine V originalni, zaprti embalaži jih lahko v hladilniku shranjujete do dveh tednov, ko jih odprete, pa jih je dobro porabiti v petih dneh. V zamrzovalniku lahko počakajo do dveh mesecev. Slanina in klobase Slanino v hladilniku lahko varno shranjujete do enega tedna, klobase pojejte v dveh dneh. Oboje lahko tudi zamrznete, v zamrzovalniku lahko slanina in klobase ostanejo do dveh mesecev.
Paradižnik ni za v hladilnik - Slovenske novice
Vsi prispevki (2) »]]>