TIMES.si - Tehnologijahttp://www.times.si/TIMES.si - Tehnologijahttp://www.times.si/s/img/logo.pnghttp://www.times.si/sl-sičet, 09 Apr 2020 22:18:11 +0200600Portal zbira, kategorizira in združuje sorodne novice z večine internetnih novičarskih portalov v Sloveniji.Najbolj nore teorije zarote: Kaj pa, če je vse res? | Svet24http://www.times.si/tehnologija/najbolj-nore-teorije-zarote-kaj-pa-ce-je-vse-res--68f91f844977c610e6d23580e7965b34e67007f1.htmlhttp://www.times.si/tehnologija/najbolj-nore-teorije-zarote-kaj-pa-ce-je-vse-res--68f91f844977c610e6d23580e7965b34e67007f1.htmlSvet je že od nekdaj poln različnih teorij zarote. V teh čudno negotovih dneh, ki jih danes živimo, se pojavljajo nove in nove teorije, podkrepljene z zgodbami iz ozadja prikrivanja resnice, za katero se skrivajo bogata elita in svetovne vladne organizacije.
Prošnja britanskih operaterjev – ne zažigati baznih postaj - Monitor
Zaradi teorij zarote o koronavirusu gorijo 5G stolpi  (VIDEO) - Slovenske novice
Žurnal24  SloTech  Monitor  Vsi prispevki (6) »]]>
Kako nov telefon iz serije Huawei P40 pripraviti na prvo uporabo? | Siol.nethttp://www.times.si/tehnologija/kako-nov-telefon-iz-serije-huawei-p40-pripraviti-na-prvo-uporabo--6d73dfa131b86b007213b756d33cfede10376deb.htmlhttp://www.times.si/tehnologija/kako-nov-telefon-iz-serije-huawei-p40-pripraviti-na-prvo-uporabo--6d73dfa131b86b007213b756d33cfede10376deb.htmlPrenesite podatke in aplikacije iz svojega starega telefona na novi telefon serije Huawei P40 z aplikacijo Phone Clone.
Huawei Music na voljo tudi pri nas - Monitor
Vsi prispevki (2) »]]>
Koronavirus je zahteval vpoklic zelo redke vrste strokovnjakov | Siol.nethttp://www.times.si/tehnologija/koronavirus-je-zahteval-vpoklic-zelo-redke-vrste-strokovnjakov--65c30875a80c88f392dfb3e2e8db01f6ab110d23.htmlhttp://www.times.si/tehnologija/koronavirus-je-zahteval-vpoklic-zelo-redke-vrste-strokovnjakov--65c30875a80c88f392dfb3e2e8db01f6ab110d23.htmlV ZDA, kjer je daleč največ potrjenih okužb z novim koronavirusom, so se znašli pred zagato, ki bi jo lahko predvidel le malokdo. V zvezni državi New Jersey se je zaradi velikega navala začel sesuvati računalniški sistem, ki sprejema vloge za dodelitev nadomestila za brezposelnost. Težava je, da gre za računalniški sistem, katerega nadgradnja zahteva zelo eksotično znanje. Precej strokovnjakov s tega področja je danes v rizični skupini za okužbo s koronavirusom ali pa so že umrli.
Guverner New Jerseya urgentno išče programerje za COBOL - SloTech
Vsi prispevki (2) »]]>
Edge prehitel Firefox | SloTechhttp://www.times.si/tehnologija/edge-prehitel-firefox--dedfb268c23ed45d85bed7bafde1c6834b9a2aea.htmlhttp://www.times.si/tehnologija/edge-prehitel-firefox--dedfb268c23ed45d85bed7bafde1c6834b9a2aea.htmlSlo-Tech - Microsoftovemu novemu brskalniku Edge, ki je več kot dostojna zamenjava za Internet Explorer, je uspel veliki met. Po podatkih NetMarketShare je po tržnem deležu prehitel Firefox in se zavihtel na drugo mesto. Prvo mesto še vedno trdno drži Chrome, ki ima skoraj 70-odstotni tržni delež. Daleč niže najdemo Edge, ki ima 7,6 odstotka, a je pričakovati nadaljnjo rast, saj ima njegov predhodnik Internet Explorer še vedno dobrih pet odstotkov uporabnikov. Firefox ima 7,2 odstotka. Na petem mestu je Applov Safari s slabimi štiri odstotki. Razlikam med Firefoxom in Edgeom je sicer majhna, a trend je jasen. Firefox že osem let vztrajno izgublja tržni delež, ki mu ga neusmiljeno odžira Chrome. Edge sicer ne izkazuje kakšnega posebnega pospeška, a ne izgublja in zlagoma pridobiva desetinke. V resnici je torej Firefox izgubil predvsem proti Chromu, medtem ko sta Edge in Safari ostala tam, kjer sta bila. Se pa Microsoft s tem ne bo sprijaznil in intenzivno razvija nove funkcionalnosti za Edge, ki jih drugod še ni. Tak primer so vertikalni zavihki in immersive bralnik. Edge v zadnjem času postaja tudi spodobno hiter, Microsoft pa je začel delati tudi na zaščiti pred zlonamerno programsko opremo, ki je Edge sedaj sploh ne bo dovolil prenašati. Na koncu ostane le še Bing, ki ne bo nikoli Google, zato tudi Edge omogoča privzeto iskanje z Googlom.
Microsoft Edge prehitel Firefox in postal drugi najpopularnejši brskalnik - Monitor
Vsi prispevki (2) »]]>
Močno povečan spletni promet tudi v Sloveniji | Dnevnikhttp://www.times.si/tehnologija/mocno-povecan-spletni-promet-tudi-v-sloveniji--8172d48dc6ac30c7ea07972f294b86898e0abe62.htmlhttp://www.times.si/tehnologija/mocno-povecan-spletni-promet-tudi-v-sloveniji--8172d48dc6ac30c7ea07972f294b86898e0abe62.htmlIz Arnesa so sporočili, da je stanje slovenskega interneta kljub pandemiji in izredno povečanemu prometu v splošnem dobro in ni strahu, da bi nehal delovati. Ob tem pa opozarjajo, da lahko vseeno na nekaterih povezavah od ponudnikov do gospodinjstev pride do občasne prezasedenosti infrastrukture.
Nesluteni slovenski junaki epidemije: ustavil jih ni niti ogromen napad - Siol.net
ARNES pokazal, kako je e-učenje med pandemijo eksplodiralo - Monitor
SloTech  Vsi prispevki (4) »]]>
Ljubiteljski astronom Andrej Karlič želi videti dlje in globlje v vesolje | Dolenjski listhttp://www.times.si/tehnologija/ljubiteljski-astronom-andrej-karlic-zeli-videti-dlje-in-globlje-v-vesolje--045ffccf24ed95d21df2484b62e2d23446233b0e.htmlhttp://www.times.si/tehnologija/ljubiteljski-astronom-andrej-karlic-zeli-videti-dlje-in-globlje-v-vesolje--045ffccf24ed95d21df2484b62e2d23446233b0e.html5.4.2020 | 14:30 Novo mesto - Ga ni med nami, ki ga ne bi kdaj pa kdaj prevzela lepota nočnega zvezdnatega neba. Očarani ob razkošju neba pa najbrž ne pomislimo, da je to, kar s prostim očesom vidimo, le delček še bolj presenetljivega in čudovitega sveta, ki se skriva v globinah vesolja, sveta, ki je bolj kot resničnosti podoben abstraktnim pokrajinam modernih likovnih mojstrov. Poglede v globine vesolja so nam odprli gigantski teleskopi na Zemlji in teleskopi, ki krožijo v orbiti našega rodnega planeta, njihove fotografije pa navdušujejo tako znanstvenike kot tudi ljubitelje vesolja. In ne samo navdušujejo, med ljubiteljskimi astronomi so tudi taki, ki si tudi sami prizadevajo fotografirati katero od očesu nevidnih vesoljskih čudes. To, kar je bila še včeraj domena vrhunske tehnologije, je namreč danes dostopno tudi ljubiteljskim astronomom. Posameznikov, ki jim je konjiček prav fotografiranje globin vesolja, pri nas sicer ni veliko, a med njimi je tudi Novomeščan Andrej Karlič. Letos februarja je v slovenski astronomski reviji Spika objavil nekaj svojih izrednih fotografij in se predstavil kot astrofotograf. »To je bila prva javna predstavitev sadov mojega hobija, ki je morda marsikomu čuden, a zame je na prvem mestu,« pove Andrej, ki se je nad vesoljem navdušil že v otroštvu. Vedno so ga zanimale tehnične stvari in vesoljska tehnika. Spominja se, kako rad si je v knjižnici sposojal knjigo Vesolje v eksploziji, slike in zapisi v njej so ga fascinirali. »V domači zbirki knjig sem ravno tako vedno iskal vse o astronomiji, navduševal sem se nad znanstveno fantastiko in vesoljskimi tematikami, izobraževal sem se z revijami Življenje in tehnika,« pripoveduje Andrej. Oprema ni poceni Nebo je najprej opazoval z navadnim daljnogledom. Kasneje so mu starši kot osnovnošolcu kupili manjši otroški teleskop, »takega, ki je sliko še obrnil, in z balkona doma sem lahko opazoval zvezde, Luno in planete … A želel sem si pogledati še globlje v vesolje, videti to, kar je navadnemu očesu nevidno. Bral sem in se izobraževal ter spoznaval, da me pri težnji videti dlje in globlje v vesolje ne bo ustavilo prav nič,« pravi naš sogovornik. V srednji šoli - Andrej je obiskoval srednjo kemijsko šolo - je astronomijo sicer malo opustil, ko pa se je zaposlil (v podjetju AICO Trade d.o.o. dela v mešalnici barv in lakov), je imel zanjo spet več časa in tudi denarja. Nenazadnje gre za drag hobi in opreme ni nikoli preveč. Andrej si je najprej omislil boljši zrcalni teleskop, na katerem so bile še vse nastavitve ročne. Več je začel hoditi na teren, v naravo, ven iz mesta, kjer ni svetlobnega onesnaženja. Naučil se je postaviti teleskop in ga orientirati po nebu, da je sledil objektu, ki ga je hotel opazovati. »Nato pa sem se nekega dne, ko sem službeno razvažal material po Murski Soboti, kot strela z jasnega odločil, da se še bolj posvetim astronomiji - v tamkajšnji trgovini z astronomsko opremo sem kupil nov teleskop z motornim pogonom. Gre za izpopolnjeno napravo, ki lahko sledi gibanju zvezd. Vesolje sem hotel tudi fotografirati, ne le opazovati,« svojo razvojno pot opisuje Andrej Karlič. Vreme zelo pomembno Sledile so mnoge noči, ki jih je preživel zunaj. Andrej je, če je bilo le mogoče, izkoristil dobre vremenske pogoje za opazovanje in se zvečer odpravil ven, v naravo: v začetku na Gorjance, kasneje pa je našel primernejši kotiček bližje domu, na hribčku na Uršnih selih, kjer je malo svetlobnega onesnaženja. »Poleg dobre opreme so pri tem delu pomembni dobri vremenski pogoji. Nebo mora biti čim bolj jasno, brez megle, brez poletne sopare, ozračje čisto, in seveda brez svetle Lune,« pripoveduje Andrej in pove, da so za fotografiranje vesolja najboljše zimske noči. Takrat je tudi noč dovolj dolga in Andrej jo izkoristi. Ja, tudi vso noč je bil mnogokrat zunaj. »Ko so pogoji dobri, jih želim res izkoristiti; zgodilo se je že, da sem šel zjutraj v službo naravnost iz vesolja,« se nasmeje. Ker so zimske noči mrzle, se mora Andrej seveda dobro obleči. Na terenu je že zmrzoval tudi pri minus desetih stopinjah Celzija in takrat ne gre brez termovke vroče kave ali čaja. Razumljivo, da vse to počne v glavnem sam - včasih ga je sicer spremljala punca oz. danes že žena Ana, pa tudi kaki prijatelji, a prav dolgo niso zdržali. »Njim te stvari niso tako zanimive, sploh pa vse zelo dolgo traja in treba je biti zbran, potrpežljiv, vztrajen,« obrazloži naš sogovornik. Tako se največkrat na fotografiranje odpravi sam, in to že podnevi, da postavi vso opremo in da ne izgublja časa po nepotrebnem, ko nastopi noč. Tudi brez poguma ne gre. »Ponoči sem že poslušal lajanje lisic, oglašanje jazbecev, slišal sem srne in jelene, a nekako me ni strah,« pove. Znanje in izkušnje Andrej je najprej začel s slikanjem Lune in planetov, najbolj pa ga privlačijo vesoljske meglice, galaksije in ozvezdja. Spominja se, kako mu je uspel prvi dober posnetek neznanega objekta. »Ujel sem ga čisto slučajno, ko sem gledal skozi teleskop in zagledal neko liso. Posnel sem jo in šele potem, ko sem sliko doma preverjal s pomočjo interneta, ugotovil, da je šlo za komet,« pravi naš astronom, ki se lahko danes pohvali še z mnogimi drugimi uspelimi fotografijami: Orionovo meglico, Andromedino galaksijo, več različnimi meglicami. Desetletja izobraževanja in izkušenj so pač naredila svoje. A dela za en dober posnetek je veliko, sploh, če si natančen kot Andrej. »Fotoaparat ali kamero pritrdim na teleskop, ta sledi objektu, ki ga opazujem. Posamezna ekspozicija traja več minut, naredim pa jih več s tremi različnimi filtri. Moj cilj je posneti vsaj za tri ure posnetkov na enem filtru, kar pomeni, da gre za devet ur skupnega časa, da dobim zadovoljivo kvaliteto posnetkov za izdelavo končne barvne slike,« pravi Andrej. Vsi posnetki seveda niso dobri, kakega mora izločiti zaradi različnih vplivov, kot je npr. letalo, ki je šlo mimo, ali oblak, ki delno zakrije nebo. Ko Andrej pride s terena, sledi delo na računalniku – obdelava posnetkov, kjer je ravno tako kot na terenu potrebna potrpežljivost, pa seveda veliko znanja in izkušenj. Andrej se trudi, da so posneti objekti čim bolj vidni, jasni in estetski, da so kontrasti dobri. Andrej astronomsko fotografiranje jemlje zelo resno, zato si je nabavil tudi boljšo opremo, s katero zmore narediti več. Kot pravi, je bila nekoč to domena premožnejših navdušencev, danes pa se lahko zahvaljujoč napredku tehnologije z astrofotografijo ukvarja prav vsak. Sam je fotoaparat zamenjal s posebno kamero za astronomsko uporabo, vse skupaj nadzoruje z odličnim krmilnikom, ki mu zelo poenostavi ves postopek - zmore vse, kar potrebuje za snemanje, in se ga lahko upravlja s tablico ali celo telefonom. Zaenkrat mu ta oprema zadostuje za kvalitetno delo, rad bi si omislil le zmogljivejšo montažo. Kot pravi, mu izzivov nikoli ne bo zmanjkalo. »Če si že slikal nek objekt, to ne pomeni, da ga ne boš nikoli več. Vsakokrat so razmere drugačne in nova slika bo morda boljša. Potrpežljivost in vztrajnost rodita sadove. Vsaka izkušnja in vsaka slika me naučita nekaj novega. Ves čas iščem načine za izboljšavo tehnike slikanja in obdelave. To bom počel še naprej, saj je zame astrofotografija konjiček, ki mu ne najdem para,« pripoveduje Andrej, ki je sicer tudi glasbenik in igra bas kitaro v dolenjski zasedbi Ješča vešča. Ukvarjanje z astronomijo in astrofotografijo je sicer lepo početje, a kljub vsemu malce samotno. Andrej si zato želi, da bi v Novem mestu delovalo astronomsko društvo. Na Dolenjskem pozna nekaj ljudi, ki jih zanima vesolje in se ukvarjajo s to dejavnostjo, le povezati bi se morali. Morda pa jih spodbudi prav ta zapis! Lidija Markelj, foto: osebni arhiv A.K.
NASA izdala podrobnosti vnovičnega pohoda na Luno - SloTech
Še tretji Starship razpadel, v težavah tudi Nasin Lunarni portal - RTV Slovenija
Vsi prispevki (3) »]]>
Googlova poročila kažejo upad druženja ljudi | SloTechhttp://www.times.si/tehnologija/googlova-porocila-kazejo-upad-druzenja-ljudi--6e14792bfeb1e88499fca8aeeb4e4d498f19e425.htmlhttp://www.times.si/tehnologija/googlova-porocila-kazejo-upad-druzenja-ljudi--6e14792bfeb1e88499fca8aeeb4e4d498f19e425.htmlGoogle - Google ima glede na število uporabnikov androidnih telefonov verjetno največ informacij o migracijskih tokovih in gibanju prebivalstva. Ker so takšne informacije v trenutni epidemiji zelo koristne, je Google začel izdajati posebna poročila (Community Mobility Reports), kjer si je možno pogledati agregirane anonimizirane podatke o mobilnosti prebivalstva. Poročila so urejena po državah in se redno posodabljajo. Za Slovenijo je bilo najnovejše poročilo pripravljeno 29. marca, torej v nedeljo. Google je aktivnosti prebivalstva razdelil na: razvedrilo (restavracija, kavarne, velika nakupovalna središča, knjižnice, kino itd.), nakupovanje (trgovine, tržnice, lekarne), parke (parki, plaže), postaje javnega prometa, delovna mesta in dom. V primerjavi s povprečjem pred izbruhom koronavirusa v vseh kategorijah (razen dom) beležijo velik upad aktivnost. Poleg podatkov na ravni države so pripravili tudi razrez po mestih, kjer so podatki v glavnem podobni. Ljudje so več doma in manj pohajajo naokoli. Te podatke Google dobiva s pametnih telefonov, ki s privzetimi nastavitvami z Googlom delijo lokacijo. Kdor želi to onemogočiti, to možnost seveda ima. Google pravi, da so podatki namenjeni predvsem zdravstvenim organizacijam, ki bodo lahko tako ocenila, na katerem področju jih bodo bolj potrebovali, in oblastem za pregled, kje se ljudje kljub prepovedim morda še vedno družijo. Google zbira tudi podatke o gneči v bolnišnicah, a se še ni odločil, ali in kako bi jih razkril. Te podatke zbirajo tudi druga podjetja, denimo Facebook.
Google bo namenil 6,5 milijona dolarjev za razkrinkavanje lažnih novic - SloTech
Google z milijardami v boj z dezinformacijami o covidu-19 - RTV Slovenija
Vsi prispevki (3) »]]>
Izredno priljubljeni zoom je poln varnostnih napak | Dnevnikhttp://www.times.si/tehnologija/izredno-priljubljeni-zoom-je-poln-varnostnih-napak--1ad345f8f620ca02463a7445e0c6e4a6add68fff.htmlhttp://www.times.si/tehnologija/izredno-priljubljeni-zoom-je-poln-varnostnih-napak--1ad345f8f620ca02463a7445e0c6e4a6add68fff.htmlStoritev za videokonference zoom je postala v zadnjih tednih izredno priljubljena. S povečano pozornostjo pa so na dan prišle tudi hude varnostne luknje.
Pod težo kritik Zoom obljublja temeljit pregled varnosti - Monitor
Zoom je postal svetovna uspešnica, a tudi tarča zlorab - Monitor
Siol.net  SloTech  Dnevnik  Vsi prispevki (6) »]]>
FOTO:Nenavadno vedenje posebnih kristalov | Delohttp://www.times.si/tehnologija/fotonenavadno-vedenje-posebnih-kristalov--1c50ac2bbbf5f51fbb59a42c5fa1fdbc6d209e78.htmlhttp://www.times.si/tehnologija/fotonenavadno-vedenje-posebnih-kristalov--1c50ac2bbbf5f51fbb59a42c5fa1fdbc6d209e78.htmlPredstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu. Najraje uporabljam mionske spektrometre na pospeševalnikih delcev. Z njimi lahko izmerim magnetne lastnosti različnih snovi, ki jih ni mogoče izmeriti z nobeno drugo tehniko. Hkrati pa je delo z njimi zabavno, saj je hitrost zajemanja podatkov ravno pravšnja: ne premajhna, da bi postali eksperimenti dolgočasni, a tudi ne prevelika, da bi bilo treba ves čas hiteti. Tako lahko v miru sproti obdelujem podatke in načrtujem naslednje meritve, hkrati pa se ne zdolgočasim s predolgim čakanjem na rezultate.   Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete? Primarno raziskujem kvantne spinske tekočine. To so posebne vrste magnetov (kristalov, kljub imenu), v katerih so težko doumljivi pojavi iz kvantne mehanike, kot je kvantna prepletenost, nepričakovano močni. Vpliv kvantne mehanike se tako v njih ne pokaže zgolj na ravni posameznih atomov, ampak določa kar obnašanje celotnih kristalov.   Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus? Novih eksperimentov žal ne morem izvajati, zato analiziram starejše meritve in pišem članke. Kot večina raziskovalcev imam veliko zalogo tekočih projektov, ki jih moram zaključiti. Poleg eksperimentalne fizike se sicer ukvarjam tudi s teoretično, kar mi da še dodatno fleksibilnost, saj lahko teoretično delo nadaljujem nemoteno. Mi pa manjka pogovor v živo s sodelavci, kajti interaktivna debata je najboljši način za tvorbo novih idej. E-pošta in skype žal ne moreta nadomestiti pogovora v živo.   Zakaj imate radi znanost? Ker omogoča, da se z globokim premislekom in preverjanjem hipotez dokopljemo do resnice o svetu. Všeč mi je tudi njena nepredvidljivost, saj se resnica velikokrat izkaže za veliko bolj presenetljivo in bogatejšo od naših pričakovanj. To se še posebej pokaže pri kvantni mehaniki, ki jo lahko razumemo samo tako, da se odpovemo skoraj vsej vsakdanji intuiciji o delovanju sveta in se naučimo gledati na svet s povsem novimi očmi. Ko to naredimo, najdemo bogastvo pojavov, ki bi se človeku še pred dobrim stoletjem zdeli v domeni magije. Kvantno mehaniko je mogoče razumeti le tako, da se odpovemo skoraj vsej vsakdanji intuiciji o delovanju sveta.   Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu? Proučevanje kvantnih spinskih tekočin bi lahko vodilo do razvoja kvantnega računalnika z daljnosežnimi posledicami. Tak računalnik bi lahko na primer pospešil odkrivanje novih zdravilnih učinkovin, saj bi bile simulacije delovanja kompleksnih molekul bistveno hitrejše, hkrati pa rešil še cel spekter drugih težkih računskih problemov. Prav tako bi močno povečal zmogljivosti umetne inteligence.   Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik? Dolgo sem mislil, da se bom usmeril v računalništvo. A po udeležbi na mednarodnih fizikalnih olimpijadah v srednji šoli sem spoznal, da me pravzaprav še bolj kot delovanje računalnikov fascinira delovanje resničnega sveta.   V starodavni šoli konfucionizma - Templju literature v Hanoiu v Vietnamu, takšen klobuk lahko nosijo le tisti učenjaki, ki so dosegli najvišjo stopnjo izobrazbe. Matjaž Gomilšek si jo je nadel kmalu po zagovoru doktorata. Foto Osebni Arhiv Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete? V prostem času izredno rad fotografiram. Zanimajo me tako narava in pokrajinska fotografija kot tudi iskanje zanimivih detajlov v urbanem okolju in makrofotografija. Svoja dela za zdaj objavljam le na družbenih omrežjih, kot je instagram, nekega dne pa bi si želel imeti lastno fotografsko razstavo. Poleg tega se ukvarjam s taičijem in plezanjem.   Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika? Najpomembnejše se mi zdijo radovednost, odprtost za nove ideje in navdušenje nad razumevanjem delovanja sveta.   Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja? Bodisi razvoj kvantnega računalnika ali pa razvoj antivirotikov, ki bi bili tako učinkoviti proti širokemu naboru virusov, kot so danes antibiotiki učinkoviti proti širokemu naboru bakterij.   Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost? Če bi lahko tam obiskal Utopia Planitia Fleet Yards iz serije Star Trek, definitivno. Če bi lahko šel »le« na navadno človeško kolonijo na Marsu na daljši dopust, bi tudi o tem resno razmislil. Če pa bi pot na Mars pomenila gotovo smrt, kot pri nekaterih trenutnih predlogih za pot tja, bi raje ostal doma in si pogledal posnetke Marsa kar na računalniškem ekranu.   Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost? Energijski vir prihodnosti je prav gotovo fuzija, verjetno s stelaratorji. A ker je še desetletja v prihodnosti, bomo morali na krajši rok rešiti težave z izpusti toplogrednih plinov kako drugače, najbolj realistično z jedrsko energijo.   S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo? Z Richardom Feynmanom, ki ni bil le odličen fizik, Nobelov nagrajenec in eden od utemeljiteljev kvantne teorije polja, ampak tudi izredno zabaven sogovornik in predavatelj, katerega navdušenje nad fiziko je bilo očitno na vsakem koraku.   Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu? S področja znanosti priporočam reviji Scientific American in Quanta Magazine ter odlične kanale na youtubu, Kurzgesagt: In a nutshell (znanost in filozofija), PBS Space Time (fizika) ter kanal Antona Petrova (novice iz astronomije). Priporočam tudi knjigo Zlatolaskina uganka Paula Daviesa in predavanje nobelovca Franka Wilczeka z naslovom The Universe is a Strange Place.   Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo? Valovi magnetizma v kvantni spinski tekočini se v dobrem približku obnašajo kot eksotični osnovni delci, ki med seboj čutijo privlačne in odbojne sile, ki so analogne osnovnim silam, znanim iz teorije osnovnih delcev. V kvantnih spinskih tekočinah tako najdemo naravne simulatorje alternativnih vesolij, ki imajo drugačne osnovne delce in interakcije med njimi kot naše vesolje in ki jih lahko v laboratoriju po želji spreminjamo z zunanjimi vplivi. Če vzamemo analogijo povsem resno, se porodi celo hipoteza, da je morda tudi naše vesolje le približen opis nečesa veliko bogatejšega in morda za nas na prvi pogled povsem neprepoznavnega.
D-Wave odpira svoj kvantni računalnik raziskovalcem koronavirusa - SloTech
Vsi prispevki (2) »]]>
Sledenje okužbam s koronavirusom ali zasebnost? Imamo lahko oboje | Monitorhttp://www.times.si/tehnologija/sledenje-okuzbam-s-koronavirusom-ali-zasebnost-imamo-lahko-oboje--bb3ba130f8f95f7166f01af8d5ab9b93060085cf.htmlhttp://www.times.si/tehnologija/sledenje-okuzbam-s-koronavirusom-ali-zasebnost-imamo-lahko-oboje--bb3ba130f8f95f7166f01af8d5ab9b93060085cf.htmlPlatforma, ki jo razvija več kot 130 strokovnjakov iz 17 inštitucij iz osmih evropskih držav, bo nared do 7. aprila. Omogočila bo delovanje aplikacij, ki bodo uporabljale Bluetooth za spremljanje, kdo je bil s kom v stiku. Za razliko od ostalih načinov ugotavljanja lokacije je Bluetooth v resnici najmanj invaziven, ker ne omogoča določanja točne geografske lokacije, hkrati pa je najbolj natančen pri iskanju kontaktov. GPS, Wi-Fi in bazne postaje so premalo natančne, ko govorimo o stikih z ljudmi, hkrati pa omogočajo določitev absolutnega položaja. Aplikacije na platformi bodo prek Bluetootha beležile, s kom pridemo v stik. Nato bodo podatke hranile v šifrirani obliki na telefonih in se ne bodo prenašali na centralne strežnike. Prav tako se ne bodo hranili podatki o lokaciji, telefonske številke in podobno. Dostopni pa bodo podatki le pooblaščenim osebam, ki bodo verjetno zdravstveni delavci, da bodo lahko ob primeru okužbe preverili, koga je treba posvariti in testirati. Taka aplikacija je bolj zasebnosti prijazna kakor singapurska, je pa enako učinkovita. Bo pa seveda taka aplikacija uporabna le, če jo bo imelo veliko ljudi – analize kažejo, da vsaj 60 odstotkov prebivalstva. Spiegel
Postavlja se platforma za anonimno spremljanje širjenja koronavirusa z mobilnimi telefoni - SloTech
Vsi prispevki (2) »]]>