Ob koncu državne proslave Makarovičeva recitirala svojo pesem in požela aplavz

Prešernovo nagrado lahko prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico. Letos je to priznanje bilo podeljeno multidisciplinarni umetnici Emi Kugler in akademskemu slikarju Hermanu Gvardjančiču. 

Nagrado Prešernovega sklada prejmejo ustvarjalci za pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice. Prejemniki šestih nagrad Prešernovega sklada so pisatelj in novinar Dušan Jelinčič za roman Šepet nevidnega morja, 12 tablet svinca, skladatelj gledališke in filmske glasbe Drago Ivanuša za projekte med letoma 2019 in 2022, pianist Alexander Gadjiev za solistične recitale in izvedbe klavirskih koncertov na domačih in tujih odrih v zadnjih treh letih, akademski slikar Nikolaj Beer za cikel razstav v letih 2021 in 2022: Vračanje h koreninam (Celje 2021), razstava v galeriji Insula (Izola 2022) in razstava Izbrana dela 1986-2021 (Kranj 2022), filmski režiser in scenarist Matevž Luzar za film Orkester in arhitekturni atelje Medprostor za dosežke v preteklih treh letih (lesena hiša Hribljane, športna dvorana Šentvid, ureditev kompleksa Žičke kartuzije). 

Umetniški program letošnje proslave nosi naslov Svet se nagnil je naprej. Povzet je iz pesmi skupine Silence, ki je bila napisana posebej za to priložnost in označuje osrednjo temo prireditve – odnosa med umetnikom in okoljem, v katerem deluje. Skozi vključena umetniška dela program proslave režiserja in scenarista Matjaža Fariča osvetljuje odnos Slovencev do kulture in umetnosti ter odzivanje umetnikov na svet okoli sebe, pa naj gre za naravo, ljudi, družbene procese ali običajen vsakdan. Program v večjem delu združuje in prepleta odlomke že nastalih umetniških del, od skladb za simfonični orkester, sodobnega plesa, baleta, video plesa in poezije vse do lutkovnega gledališča. Poleg pesmi Franceta Prešerna, Srečka Kosovela in Anje Zag Golob v interpretaciji dramskih igralcev Barbare Cerar, Tine Resman in Klemna Janežiča združuje proslava še dela režiserja Tina Grabnarja v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana, videasta Boruta Bučinela, plesalke Ane Cvelfar, skladateljev Milka Lazarja in Matije Krečiča v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Davorina Morija, glasbene skupine Silence in slikarja Marka Jakšeta. Režiser in scenarist prireditve Matjaž Farič se podpisuje tudi pod koreografijo v izvedbi baletnih plesalcev SNG Opera in balet Ljubljana.

Slavnostni govornik je bil dr. Jožef Muhovič, predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada, ki je poudaril, v čem se umetnost in umetniki razlikujejo od vsakdana in mimobežnosti: "Zmožni so širiti razglede, poglabljati uvide in gojiti forme ter vsebine."

 Letošnjo proslavo in kulturni praznik je sicer zasenčilo vprašanje, ali bi po več kot 20 letih morali vrniti Prešernovo nagrado Svetlani Makarovič, ki jo je leta 2000 zavrnila, ker jo je istega leta prejel tudi pater Marko Ivan Rupnik. 

Makarovičeva je sicer po koncu uradnega dela proslave prišla na oder v spremstvu aktivista in režiserja Jaše Jenulla in pesnika Borisa A. Novaka ter recitirala eno izmed svojih znanih del Zla runa iz knjige Saga o Hallgerd, z odra pa je odšla v spremstvu aplavza. 

Kot so poročali v oddaji 24UR, scenarij proslave ni predvideval, da bi Makarovičevi nagrado podelili ali da bi pred zbranimi recitirala eno svojih del. Včeraj je dejala, da bo to storila na odru ali pred njim in da ji tega nihče ne more preprečiti. Oglasila pa se je tudi predsednica države Nataša Pirc Musar – sporočila je, da vročitev zavrnjene nagrade Svetlani Makarovič na tej proslavi ne bi bila primerna, ker je ni med letošnjimi nagrajenci.