Katja Klinar, fizičarka in strojna inženirka / Foto: Jani Ugrin

Znanost ni poklic, je način življenja

Katja Klinar, tridesetletna strojna inženirka in fizičarka iz Podhoma v občini Gorje, je ena izmed treh letošnjih nagrajenk programa L'Oréal-UNESCO Za ženske v znanosti, ki prejmejo pet tisoč evrov štipendije. V 16. letu programa se je pridružila dosedanjim 43 štipendistkam, ki sta jih za odličnost njihovega znanstvenega raziskovanja s štipendijo nagradila in podprla partnerja programa L'Oréal Adria in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO.

»Težko bi rekla, da je ukvarjanje z znanostjo poklic, to je način življenja, kjer moraš imeti dovolj notranje motivacije, ki te žene naprej. Istočasno mora biti znanost tudi hobi, saj si v tem primeru veliko uspešnejši in ti ni težko vložiti več časa.«

Katjo Klinar sta že v osnovni in srednji šoli zanimala naravoslovje in tehnika, a se ni mogla odločiti za bolj specifično področje, zato je izbrala najširši naravoslovni študij – fiziko. Po zaključeni prvi stopnji na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je želela pridobiti več praktičnega znanja, zato je izkoristila prednost bolonjskega programa in drugo stopnjo nadaljevala na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. »Vedela sem, da laboratoriji na Fakulteti za strojništvo sodelujejo z različnimi slovenskimi in tujimi podjetji, kar prinaša dodatna znanja, izkušnje in potencialno možnost kasnejše zaposlitve. Izmed vseh ponujenih smeri sem izbrala tisto, ki mi je bila najbliže po predhodnem znanju in zanimanju – procesno strojništvo,« je dodala.

Fizika je po njenem temeljna znanost, ki popisuje in razlaga svet, v katerem živimo, strojništvo oziroma inženirstvo to znanje združi in uporabi v različnih procesih, napravah in sistemih, s čimer nam olajša življenje. Študij fizike ji je dal način razmišljanja in celosten pristop k problemu, strojništvo pa izvedbo in vrednotenje rešitve problema. »Gre za pogosto kombinacijo izobrazbe raziskovalcev in raziskovalk na Fakulteti za strojništvo. V zadnjih letih je tehnologija tako napredovala, da se je tudi strojniški poklic precej spremenil. Če je imel pred nekaj desetletji tipičen strojni inženir v rokah svinčnik, žepni računalnik in risalno desko, danes sedi za računalnikom, kjer v sofisticiranih programih snuje, modelira, simulira in optimizira delovanje procesov, naprav in sistemov, ki se nato realizirajo v različnih delovnih procesih,« pojasnjuje sogovornica.

Klinarjeva je kmalu začela raziskovalno sodelovati z Laboratorijem za hlajenje in daljinsko energetiko. Sodelovanje je preraslo v izredno zanimivo magistrsko nalogo, za katero je prejela Prešernovo nagrado Fakultete za strojništvo. Po zaključku študija se je v laboratoriju zaposlila kot mlada raziskovalka. »Že v prvem letu zaposlitve sem ugotovila, da čeprav je prenos toplote dobro poznan proces, ponuja veliko različnih izzivov in odprtih vprašanj,« je poudarila. V Laboratoriju za hlajenje in daljinsko energetiko je največji poudarek na raziskavah novih tehnologij ter izboljšavah obstoječih tehnologij hladilne tehnike, toplotnih črpalk in različnih toplotnih procesov. Ena izmed alternativnih tehnologij je kalorično hlajenje in toplotne črpalke. Podzvrst, ki je trenutno na najvišji ravni tehnološkega razvoja, je magnetno hlajenje. »To izkorišča magnetokalorični učinek nekaterih trdnin, zaradi česar ima teoretično višji energijski izkoristek v primerjavi z obstoječimi parno-kompresijskimi tehnologijami, ne uporablja okolju škodljivih hladiv in lahko deluje brez gibljivih delov. Vodja laboratorija prof. dr. Andrej Kitanovski je eden izmed glavnih raziskovalcev na tem področju na svetovnem nivoju, raziskave laboratorija pa so široko razpoznavne,« je povedala.

Na znanstvenem področju v Sloveniji laboratorij aktivno sodeluje z drugimi laboratoriji Fakultete za strojništvo v Ljubljani in s posameznimi skupinami z Instituta Jožef Stefan. »V tujini imamo vzpostavljene dobre povezave in različne vrste sodelovanj z vrhunskimi raziskovalnimi institucijami iz Evrope, ZDA in Azije. Stik s tujimi raziskovalci je sicer nekaj vsakdanjega in nujno potrebnega, če želiš dosegati znanstveno odličnost. Zahteva pa veliko časa, truda in tudi odrekanj, da postaneš svetovno prepoznaven. Še posebno težko je bilo v zadnjih dveh letih, saj znanstvene konference, ki so odlična priložnost za osebni stik s tujimi raziskovalci, niso potekale v živo,« je pojasnila Katja Klinar.

Ob bok uveljavljenim

Klinarjeva v sklopu doktorskega študija raziskuje uporabo toplotnih stikal in toplotnih diod v sistemih s cikličnim spreminjanjem temperature. Gre za sisteme, kjer se temperatura spreminja z neko periodo. »Vsem znan primer je temperatura ozračja ali zemlje. Tu imamo dnevno nihanje temperature oziroma nihanje temperature zaradi letnih časov. V nekaterih sistemih se ta sprememba odvija hitro, na primer v bloku motorja, ob vžigu goriva temperatura naraste, potem pa pade. V drugih sistemih je treba vzdrževati določeno temperaturo, kot na primer v mikro- in močnostni elektroniki. V takih sistemih lahko učinkovito uporabimo toplotna stikala in toplotne diode, saj z njimi lahko nadzorujemo toplotni tok,« nam je pojasnila. Njena naloga je delno numerična, delno eksperimentalna, najti pa želi čim boljše toplotno stikalo in toplotno diodo, ki bi ju lahko uporabili v magnetnem hlajenju, ki je še en sistem s ciklično spremembo temperature. »V takem sistemu se temperatura magnetokaloričnega materiala spremeni večkrat na sekundo za nekaj stopinj Celzija. Trenutno je tehnologija še v fazi raziskav in ena izmed glavnih težav je ravno neučinkovit in počasen prenos toplote, ki omejuje delovanje naprav pri veliki gostoti moči glede na maso same naprave, to pa je seveda pogoj za ekonomsko upravičenost. Učinkovit način prenosa toplote v teh napravah bi omogočil preboj tehnologije na trg, kjer bi se postavila ob bok uveljavljenim tehnologijam. Preliminarne raziskave kažejo, da bi to lahko dosegli ravno z uporabo toplotnih stikal in toplotnih diod,« je pojasnila.

Katjo Klinar je že od nekdaj zanimalo veliko stvari, želela si je poklica z razgibanim in raznovrstnim delom, zato se je v raziskovalnih in znanstvenih vodah odločno znašla. »Težko bi rekla, da je ukvarjanje z znanostjo poklic, to je način življenja, kjer moraš imeti dovolj notranje motivacije, ki te žene naprej. Istočasno mora biti znanost tudi hobi, saj si v tem primeru veliko uspešnejši in ti ni težko vložiti več časa. Podobno je kot pri umetnikih in pisateljih – nikoli ne veš, kdaj boš dobil novo idejo ali pa se domislil rešitve nekega problema,« je dejala. Njeno delo je predvsem raziskovanje, delno je vključena tudi v pedagoški proces. »Največ časa preživim pred računalnikom v pisarni, razen če v laboratoriju izvajam eksperimente. Zjutraj najprej preletim tekoče raziskovalne novice na različnih spletnih platformah. Preostali del dneva porabim za različne aktivnosti, kot so izvajanje numeričnih simulacij ali eksperimentov, obdelavo rezultatov, risanje slik in grafov, izdelavo eksperimentalne proge, vgradnjo merilnih zaznaval v eksperimentalno progo. Imamo tudi sestanke s sodelavci ali predstavniki podjetij, študente poučujemo na vajah in sodelujemo pri njihovih zaključnih nalogah,« je opisala svoj tipični dan. Poleg tega je del njenega vsakdana branje znanstvenih člankov, saj se morajo znanstveniki stalno izpopolnjevati in slediti najnovejšim trendom. »Pisanje znanstvenih in strokovnih člankov ni cilj našega dela, kot mogoče nekateri narobe razumejo raziskovalni svet. Pisanje člankov je posledica raziskovalnega dela, je neke vrste poročilo o rezultatih, ki smo jih dosegli skozi raziskave. Torej ne raziskujemo zato, da bi pisali članke, temveč da bi razvili nove tehnologije in procese ali pa izboljšali obstoječe. Te rezultate, če niso predmet intelektualne lastnine, objavljamo v svetovno priznanih in recenziranih revijah zato, da bodo na voljo celotnemu svetu in bodo s tem pripomogli h globalnemu razvoju novih znanj in tehnologij,« je pojasnila Klinarjeva, ki je tudi asistentka na Fakulteti za strojništvo, kjer trenutno pomaga pri izvedbi avditornih vaj pri predmetu Transportni pojavi.

Ženska v znanosti

Znano je, da polovica znanstvenic že po petih letih obupa v karieri v znanstveni ustanovi, Klinarjevi ravno teče peto leto. »Dinamika dela v raziskovalnih ustanovah je lahko precej kruta, sploh v manjših skupinah. Če sam sebi ne priskrbiš financiranja, torej projekta, s katerim se boš ukvarjal, ostaneš brez službe. V laboratorijih z večjim številom zaposlenih moramo na fakultetah poleg pedagoškega procesa, ki ga direktno financira država in v takih laboratorijih predstavlja manjši delež prihodkov, za vse druge finance poskrbeti sami. Za pridobitev projekta moramo izkazovati visoko znanstveno odličnost, kar pomeni začaran krog. Znanstvena odličnost je namreč le prvi pogoj, ogromno časa porabimo za prijave raznovrstnih, še posebej evropskih projektov, pri katerih pa pogosto zaznavamo, da kvaliteta prijave in vsebine nima direktne povezave z izbranimi projekti. Pet let je očitno obdobje, v katerem spoznaš, ali lahko deluješ v tem sistemu ali pa ne. Splošno znano je tudi, da začetne plače na raziskovalnih ustanovah ne konkurirajo začetnim plačam v gospodarstvu. Ko si mladi želimo urediti življenje, je višina osebnega dohodka pogostokrat razlog za menjavo službe,« je poudarila.

Njena celotna študijska pot je potekala na smereh, kjer je malo študentk, asistentk in profesoric, a poudarja, da so bili odnosi vseh na fakulteti vedno korektni in objektivni, vezani zgolj na prikazano znanje. Kot ženska je uspela v znanostih, ki so morda tradicionalno v domeni moških. »Zaradi različnega načina razmišljanja imamo ženske drugačne ideje ali pristope kot moški, kar se lahko v mešanih skupinah zelo dobro poveže in vodi v boljše rešitve,« je dejala in dodala, da so zaposlitvene možnosti za mlade raziskovalce v naravoslovju in tehniki v raziskovalnih skupinah ogromne, saj kadra primanjkuje, za kar kot glavni razlog vidi prenizke plače. »Mislim, da bi bilo za zagotavljanje 'znanstvenega podmladka' nujno uvesti dodatno finančno spodbudo. Pri tem bi bilo treba podati ustrezne kriterije, da je taka podpora dana sposobnim osebam, ki so pripravljene trdo delati in ki jemljejo znanost kot način življenja,« je dejala.

Štipendija, ki jo je Klinarjeva prejela, predstavlja petmesečno neto plačo mladega raziskovalca. Pomeni ji potrditev, da je na pravi poti. »V pridobitvi štipendije je skritih več let trdega dela, odrekanj, vzponov in padcev. Upam pa, da bo z večjo razpoznavnostjo pomagala tako meni kot tudi drugim ženskam v znanosti. Mogoče ravno moja zgodba prepriča še kakšno dekle v študij strojništva ali fizike oziroma ukvarjanje z znanostjo,« je sklenila.

Oddajte svoj komentar

Kranj 14°

oblačno
vlažnost: 64 %
veter: J, hitrost: 11 km/h

2/18

sobota

2/12

nedelja

-3/15

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

PRIREDITVE / Brezje, 23. marec 2024

Romanje po Rožnovenski poti

OBVESTILA / Kranj, Šenčur, Cerklje, Goriče, 23. marec 2024

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola

PRIREDITVE / Spodnji Brnik, 24. marec 2024

Ob materinskem dnevu

PRIREDITVE / Adergas, 24. marec 2024

Lep materinski dan

PRIREDITVE / Predoslje, 24. marec 2024

Mama je ena sama

GLEDALIŠČE / Breznica, 24. marec 2024

Premiera predstave Čarovnice

PRIREDITVE / Preddvor, 26. marec 2024

Predstavitev Podbreške potice

IZLETI / Kranj, 29. marec 2024

Na jadranske otoke

 

 
 

 

 
 
 

Kranj diha z vojašnico / 14:25, 22. marec

Dežman, katera vlada do sedaj vas ni nategnila? OK, ta tolpa kriminalcev je razred zase, to je res...

Že zdaj učenje materinščine / 14:24, 22. marec

Omogočili pouk bosanskega jezika? Kakšen poseben razlog? V Sloveniji pač uradni jezik Slovenščina !!
Zaenkrat še !

Protestno pismo zaradi uničenja grba Republike Slovenije / 14:21, 22. marec

Hobič in Hribovšek, a nimata nobenega pametnega dela??

Kje bi bilo medvedki Mici bolje / 14:20, 22. marec

Teli nevladniki in razni paraziti na davkoplačevalskem denarju so pametni ja...Medota bi rešili iz ujetništva in ga preselili v zavetišče?! ...

Kranj diha z vojašnico / 22:55, 20. marec

Migranti bojo vsaj rodnost popravli, vlada te pa na suho nateguje ;)

Kranj diha z vojašnico / 20:58, 20. marec

Bojim se, da bodo na koncu v teh lepih hangarjih poležavali ilegalni migranti. Okoli novega leta se je omenjalo tudi Kranj, kot možni center...

Sprava bo, sprave ne bo / 10:47, 20. marec

Slovenci nismo preveč inteligentni narod. Dokaz so dogodki par let pred 2.sv vojno, med vojno in vsaj 15 let po vojni. V Franciji so izvenso...