V soboto zjutraj je bolivijska policija aretirala konservativno političarko, 53-letno Jeanine Anez, ki je v letih 2019–2020 opravljala funkcijo vršilke dolžnosti predsednice države. Po večurnem iskanju so jo izsledili v Trinidadu, glavnem mestu amazonske pokrajine Beni. V tem mestu so hkrati aretirali še dva člana njene nekdanje vlade, to sta bivša ministra Alvaro Coimbra za pravosodje in Rodrigo Guzman za energetiko. Zatem so trojico v spremstvu sedanjega ministra za notranje zadeve Eduarda del Castilla z letalom prepeljali v La Paz. Po kratkem zaslišanju v nedeljo in na zahtevo tožilca je sodnica odredila za Anezovo štirimesečni preventivni pripor zaradi nevarnosti pobega in možnosti vplivanja na ostale obtožence in priče.
Več njenih sodelavcev še iščejo
Anezova je državo vodila eno leto od novembra 2019, potem ko je po spornih volitvah predsednik Evo Morales popustil pritisku in odšel v tujino, njegova stranka Gibanje za socializem (MAS) pa je bila tarča novih oblasti. Na lanskih volitvah je spet zmagal kandidat stranke MAS Luis Arce, ki ga je iz tujine podpiral Morales, ki se je potem vrnil v domovino.
Nalog za aretacijo je sodišče izdalo še za tri člane vlade Anezove, in sicer za nekdanjega obrambnega ministra Fernanda Lopeza, kontroverznega ministra za notranje zadeve Artura Murilla in za poveljnika oboroženih sil generala Williamsa Kalimana. Murillo, znan po svojih rasističnih izjavah in skrajnih represivnih ukrepih proti privržencem Moralesove stranke MAS, je državo zapustil še istega dne, ko je novi predsednik Arce 8. novembra lani prevzel mandat.
Organi pregona iščejo tudi generala Kalimana, ki je novembra 2019 Moralesu »predlagal« odstop s položaja. Pregon grozi še generalu Sergiu Orellanu, ki ga je Anezova postavila na mesto Kalimana. Pred sodiščem bi moral odgovarjati za smrt 36 protestnikov, ki so nasprotovali odstavitvi Moralesa, a se je lani zatekel v Kolumbijo. Edini iz vrst obtoženih sil, ki se je policiji prostovoljno predal, je bivši načelnik generalštaba vojske general Flavio Arce. V preiskovalnem postopku je še skrajno desni verski fanatik Luis Fernando Camacho, ki je bil ključen podpornik prizadevanj za Moralesovo odstranitev, pred kratkim pa je bil izvoljen za guvernerja province Santa Cruz.
Tožilstvo: Zgodil se je državni udar
Tožilstvo za zdaj zahteva aretacijo desetih oseb, vključno z vojaškimi ter policijskimi poveljniki, ki so tako kot Jeanine Anez obtoženi »terorizma, vstaje in zarotništva«, za kar je zgrožena kazen do 20 let zapora. Tožilstvo je sprejelo tezo sedanje vlade oziroma stranke MAS, da je bil novembra 2019 izveden državni udar proti vladi Moralesa (2006–2019), ko je bil prisiljen zapustiti državo. Morales je pred aretacijami prek twitterja pozval h kazenski odgovornosti za vse obtožene zaradi 36 ubojev, 800 ranjenih in več kot 1500 aretiranih oseb med izvedbo državnega udara.
Dan pred aretacijo je Anezova prek twiterja izrazila prepričanje, da se je začel politični pregon in da se je stranka MAS odločila vrniti k diktatorskim prijemom. Zapisala je še: »Škoda, saj Bolivija ne potrebuje diktatorjev, potrebuje svobodo in rešitve.« Po aretaciji pa je na evropsko komisijo in Organizacijo ameriških držav (OAS) naslovila prošnjo, naj pošljejo v Bolivijo svoje opazovalne misije, da je njena aretacija nezakonita in da nima zaupanja v pravosodne organe. Desna in skrajno desna politična opozicija zanikata, da bi takrat šlo za državni prevrat, in sta obsodili aretacijo Anezove ter pozvali svoje privržence k uličnim protestom. Zahtevata še, da njuno ravnanje presoja parlament.