Za delodajalce je po Gorenščkovih besedah ključno, da bo napovedana reforma zagotavljala finančno vzdržnost pokojninske blagajne in da ne bi bremena financiranja prenesli na gospodarstvo. Vendar v GZS absolutno nasprotujejo morebitnemu dvigu prispevnih stopenj za gospodarstvo, je poudaril na današnjem posvetu, ki ga je priredila GZS v partnerstvu z Združenjem družb za upravljanje investicijskih skladov.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mora izhodišča za reformo predložiti Ekonomsko socialnemu svetu do poletja, je spomnil minister Mesec. DZ jo mora sprejeti do konca leta 2024, vendar pa to po njegovem zagotovilu ne pomeni, da se bo z začetkom leta 2025 »vse postavilo na glavo«.
Reforma bo morala po njegovih besedah odgovoriti na vprašanje, kako poskrbeti za vzdržen pokojninski sistem in dostojne pokojnine. Kot je pojasnil, je v DZ že predlog zakonodaje, s katero bi z migracijsko politiko zagotovili približno 5000 zaposlenih. V našo državo namreč pride delat 17.000 ljudi oziroma 5000 manj, kot bi jih potrebovali.
V skladu s pokojninsko reformo bo imel vsak zaposleni v starosti 50 let sestanek s svojim nadrejenim o tem, kako si predstavlja svoje zadnje desetletje v aktivni dobi in kako bi zagotovili prenos njegovega znanja na mlajšega delavca, ki bi ga sčasoma nadomestil.
Mlajši bi morali po ministrovih besedah prej vstopati na trg dela, starejši pa kasneje izstopati iz njega. Po njegovi oceni bi bilo treba imeti obvezen drugi steber, da bi v njem zbrali več sredstev. Sam je namreč prepričan, da je mogoče s t. i. mehkimi ukrepi doseči celo večje učinke kot z zelo ostrimi.
Kot je pojasnil, si želi doseči soglasje socialnih partnerjev. Noče namreč, da bi se zgodilo tako kot v Franciji, kjer je predlog reforme povzročil velika nasprotovanja tudi na ulici.
Po besedah glavnega ekonomista GZS Bojana Ivanca sta večje število delovno aktivnih in hitrejša rast plač ključna pri povečanju vplačil za pokojnine. Zaradi slabšanja naravnega prirastka prebivalstva pa se bo potreba po priseljevanju v naslednjih letih zelo povečala, je napovedal.
Padec pri številu delovno aktivnih oseb lahko sicer po njegovih navedbah delno omilita tudi daljšanje zavarovalne oz. delovne dobe in hitrejši vstop mladih na trg dela.
Aleš Berk Skok z ekonomske fakultete v Ljubljani pa velik potencial pri zviševanju sredstev za pokojnine vidi v pokojninskih skladih. V Sloveniji imamo v njih samo tri milijarde evrov, medtem ko jih ima Hrvaška 14 milijard evrov, je dejal.
Minister Mesec je na okrogli mizi med štirimi izhodišči za razpravo o reformi navedel vprašanje, koliko smo pripravljeni dodatno prispevati v pokojninsko blagajno, pa naj gre za obvezni drugi steber ali za višje prispevke vanj, ter vprašanje, koliko časa smo pripravljeni delati za pokojnino oz. kako doseči zgodnejši vstop mladih na trg dela in kasnejši izstop starejših iz njega.
Med izhodišči sta tudi vprašanji migracij in solidarnosti, torej koliko solidarnosti vnesti v pokojninski sistem, je naštel.
Direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov Mira K. Veljić je menila, da drugi in tretji steber ne bosta zares zaživela brez davčnih spodbud, pri čemer to ne bo dovolj. Zato je po njenem nujno finančno opismenjevanje.
Vendar je državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič opomnil, da davčne spodbude niso vsemogočna rešitev. Številni namreč teh spodbud, ki že obstajajo, sploh ne izkoristijo. Po njegovem mnenju je treba na življenje posameznika in njegove potrebe gledati celostno, kar je tudi vodilo pri pripravi vseh reform od pokojninske do zdravstvene in davčne.
Predsednice uprave v Pokojninski družbi A Karmen Dietner je povedala, da je drugi steber v Sloveniji zaživel, potrebuje pa nadgradnjo. Vanj je vključenih blizu 60 odstotkov delovno aktivnih, kar je primerljivo s številnimi drugimi državami.