Program proti hrupu sprejet na tiho
Vlada je sprejela operativni program varstva pred hrupom, s katerim nadomešča tistega iz leta 2018. Če je slednji baziral na sedem let starih podatkih strateškega kartiranja in obremenjenosti s hrupom, posodobljeni temelji na podatkih za leto 2016 oziroma 2017. In enako, kot se je zgodilo z uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, je tudi omenjeni program obšel javno obravnavo …
Da z revizijo operativnega programa Slovenija zamuja oziroma da je bil predhodni program »sprejet v 2018 namesto 2013«, je že pred meseci okoljskega ministra Uroša Brežana v pismu opozorila Breda Vrhunec, članica strokovne skupine za hrup pri evropski komisiji. Vrhunčeva tudi meni, da je okoljski hrup eno najbolj zanemarjenih področij pri nas, za kar je po njenem odgovoren direktorat za okolje.
Osnutek operativnega programa je bil javno razgrnjen od 7. oktobra do 8. novembra lani, nato je sledilo medresorsko usklajevanje, temu pa – presenečenje, kot pravi Vrhunčeva. Sklicujoč se na Aarhuško konvencijo in na zakon o varstvu okolja (ZVO) je javnost pričakovala obravnavo, kjer bi s strokovno in zainteresirano javnostjo izmenjala mnenje o pripombah, ki jih je podala v času javne razgrnitve. A namesto javne obravnave je vlada 6. oktobra sprejela program, ki obravnava območja v bližini železniških prog z več kot 30.000 prevozi vlakov na leto, območja v bližini cest, katerih letni pretok vozil presega 3 milijone vozil na leto ter občinske ceste v aglomeracijah z več kot 100.000 prebivalci, to sta poselitveni območji Ljubljane in Maribora. Sodelovanje javnosti je Mop, kot navaja program, zagotovil »v skladu s 74. členom ZVO-2«. »Postavljeni smo pred zaključeno dejstvo, tako kot smo bili v primeru uredbe o hrupu julija letos. Uredbo je ustavno sodišče označilo kot neustavno zaradi dodanih vsebin, ki jih javnost pred sprejemom ni videla, medtem ko v primeru operativnega programa niso podani argumenti, na katere bi javnost, če bi imela priložnost, podala nasprotne argumente. Človeku spet preostane le ustavno sodišče,« se je odzvala Vrhunčeva, ki tudi sama živi ob eni od cest v Ljubljani s prekomernim hrupom – a niti v revidiranem programu »akutnih problemov, kakršen je njen«, ne najde: »Naša hiša ima protihrupno ograjo, ki zajame le pritličje, nadstropje in mansarda pa z njo ne pridobita nič.«
Najbolj na udaru Ljubljana
Kot kažejo meritve, ki jih navaja posodobljeni operativni program, se največ z železniškim hrupom čezmerno obremenjenih prebivalcev in stavb nahaja v Ljubljani. Sledijo ji Jesenice, Litija, Brezovica in Borovnica. Več kot tisoč čezmerno obremenjenih prebivalcev je še v Krškem, Laškem in Sevnici. Po številu čezmerno obremenjenih stavb pa Ljubljani sledijo Litija, Brezovica, Borovnica in Jesenice.
S hrupom z avtocest so najbolj obremenjene občine Ljubljana, Vrhnika, Brezovica, Slovenska Bistrica, Hoče - Slivnica, Lukovica, Slovenske Konjice, Koper, Postojna in Ivančna Gorica. Indeks preseganja mejnih vrednosti odstopa še v občinah Pesnica, Vodice, Cerknica, Šentilj, Grosuplje, Rače - Fram in Log - Dragomer.
Protihrupni ukrepi vključno z zagotovitvijo finančnih virov so sicer v domeni upravljavcev: državnega proračuna, Darsa in obeh mestnih občin.
