četrtek, 25. april 2024 leto 29 / št. 116
Naša super neprimerljiva hrana: Zakaj je vladna primerjava cen izdelkov polomija in kako bi jo lahko (deloma) rešili?
Golobove načrte bi lahko pokvaril naftni šok... Že sedaj pa je izbira »primerjave cen« napačna metoda. Vir: Zajem zaslona, Twitter
Vlada Roberta Goloba se je v boj s podivjano inflacijo lotila z zelo populistično in na prvi pogled enostavno rešitvijo - s primerjavo cen živil pri različnih trgovcih.
Zamisel je enostavna – ker naj bi pohlepni trgovci v času inflacije neupravičeno dvigovali cene jih bo javna primerjava cen prisilila, da cene umirijo.
Ljudje bodo tako preprosto videli, kateri trgovci jih »odirajo« in izbrali cenejše, to pa bo umirilo rast cen.
dej se nehejte vmesavat v to evropsko sranje pa najprej poskrbite za svoje drzavljane...
— Dejan A. Likozar (@getcrazyandkeep) October 10, 2022
Ideja ni povsem zgrešena, ima pa dve napaki.
Zakaj se Golobova vlada ni odločila za »mehko reguliranje« cen z metodo, ki je bolj poštena, ki jo uporabljajo tudi druge države in – ne potroši niti centa davkoplačevalskega denarja?
V nadaljevanju bomo pojasnili, kje sta obe napaki in kako je mogoče vsaj deloma popraviti vsaj eno od njih, dotaknili pa se bomo tudi vprašanja, zakaj umiritve cen s tem mehanizmom na dolgi rok – ne bo…
Da je s tem sistemom nekaj narobe, je medtem že postalo jasno tako trgovcem kot potrošnikom.
Nekateri očitajo Golobovi vladi, da je po nepotrebnem razmetavala z davkoplačevalskim denarjem.
»Gre za enega najbolj lahko zasluženih denarjev od vseh dosedanjih lahko zasluženih javnih naročil,« je na družbenem omrežju Twitter zapisala novinarka Financ Petra Sovdat.
Družba April 8 bo namreč za popis cen živil pri šestih različnih trgovcih do pomladi prihodnje leto prejela (skupaj z aneksom za javno naročilo) skoraj 60 tisoč evrov.
Družba April 8 bo namreč za popis cen živil pri šestih različnih trgovcih do pomladi prihodnje leto prejela (skupaj z aneksom za javno naročilo) skoraj 60 tisoč evrov.
Ob tem je ta družba izvajala zgolj povsem enostavno popisovanje cen na spletni strani Naša super hrana.
»Potrošniki se za nakup živil odločamo na podlagi pomembnih elementov izbire, kot so cena, kakovost, poreklo, blagovna znamka, trgovec in drugi. Ti izvirajo iz naših osebnih preferenc, vendar lahko trgovci s prodajnimi katalogi in ostalimi marketinškimi izpostavitvami vplivajo na odločitve vseh nas. S primerjalnikom cen, ki omogoča primerjavo živilskih izdelkov med največjimi trgovci v Sloveniji ter izbranimi trgovci v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem, želimo zagotoviti transparentnost ponudbe glede na posamezniku pomembne elemente. Tako bomo dobili realno sliko o tem, kakšno ceno ima živilski izdelek določene kakovosti in porekla in potrošnikom omogočili lažjo izbiro med primerljivimi proizvodi pri različnih trgovcih,« piše na zadevni spletni strani.
Teorija je dobra, a zapletov je veliko.
Euro currency is currently at 20% lower than its average since 1999. Piero Cingari from @capitalcom analyses the future of the single currency in Europe. https://t.co/Xc4CrI8NTK
— Reuters Plus (@ReutersPlus) October 6, 2022
Produced by Reuters Plus for @capitalcom
Motijo predvsem metodološke napake, saj so popisovalci med seboj primerjali neprimerljive izdelke.
Ideja ni povsem zgrešena, ima pa dve napaki... Da je s tem sistemom nekaj narobe, je medtem že postalo jasno tako trgovcem kot potrošnikom.
Že bežen pogled na spletno stran Naša super hrana, kjer so objavljeni rezultati, pokaže, da so bili med seboj primerjani neprimerljivi izdelki.
Že v sami osnovi je prišlo do velikega metodološkega zdrsa, ki kaže, da so se popisovalci in analitiki zadeve lotili skrajno neresno.
»Tole neposrečeno spremljanje cen se bo končalo s kakšno tožbo, ker se v delu primerjave neprimerljivega, neupoštevanja kakovosti, porekla, neupoštevanja različnih bonitetnih sistemov, sistemov ugodnosti posameznih trgovcev nekaterim trgovcem dela neposredna škoda,« je zapisal Tilen Majnardi, ekonomist in marketinški strokovnjak.
Podobnih ocen je bilo še veliko.
Ker je Golobova vlada kot metodo za primerjavo izbrala »košarico izdelkov« bi morala izpolniti nekaj pogojev, ki pa so – nedosegljivi.
Prvi (in glavni) pogoj je, da je treba primerjati enak izdelek istega proizvajalca. Vendar ponudba konkurentov ni vedno nujno ista.
Povsem mogoče je, da ima trgovec A v svoji ponudbi neki izdelek, trgovec B pa ne.
Da bi to presegli, se popisovalci zatečejo k podobnim izdelkom, kjer je pa primerjava spet nemogoča, saj se izdelki lahko prodajajo pod blagovno znamko določenega trgovca in podobno.
German farmers join citizens in mass demonstration in Frankfurt against Olaf Scholz, Ursula von der Leyen, EU, NATO, sanctions on Russia and increases in gas and energy prices. They don't want to starve and freeze for Zelensky. It will be a very hot autumn in Europe and beyond. pic.twitter.com/qx4QtDSBeL
— RadioGenova (@RadioGenova) October 11, 2022
Motijo predvsem metodološke napake, saj so popisovalci med seboj primerjali neprimerljive izdelke.
Druga težava je, kako doseči, da bodo dragi in poceni izdelki enakovredno sodelovali v košarici.
Razlika v ceni je v vladni primerjavi tudi več kot 1 proti 20.
Na poseben primer so opozorili trgovci, ki prodajajo slovensko meso.
To je dražje – a je seveda kvalitetnejše od uvoženega. A kako to izraziti v košarici?
Ob tem je s strani vladnikov izbrano podjetje res primerjalo šest trgovcev, toda samo v Ljubljani.
»Primerjava cen živil pri trgovcih pa res ni mehka regulacija draginje, no, razen za tiste, ki bodo na ta račun pokasirali 58.000 evrov, ker tem zna pa res ublažiti draginjo.«
To pomeni, da je primerjava cen veljavna zgolj za glavno mesto Slovenije, ne pa za ostale kraje po Sloveniji.
Na te pomanjkljivosti popisa cen so trgovci že opozorili (in se tudi pritožili).
Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) je kmetijsko ministrstvo celo pozvala, naj začasno ustavi projekt primerjanja cen osnovnih živil.
»Gre za mehko regulacijo, torej spremljanje cen osnovnih živil,« je dejala kmetijska ministrica Šinkova.
»Primerjava cen živil pri trgovcih pa res ni mehka regulacija draginje, no, razen za tiste, ki bodo na ta račun pokasirali 58.000 evrov, ker tem zna pa res ublažiti draginjo,« je bil nekoliko ciničen ekonomist Matej Lahovnik.
Vse to kaže, da je vladni projekt – glede glavnega cilja - zgrešen. Toda ali je vsa zamisel »mehkega uravnavanja cen« res nesmiselna?
Seveda ne. Le da bi se je Slovenija morala lotiti tako, kot druge države.
To kaže ena od analiz iz Izraela, ki so za mehko regulacijo cen uporabili metodo, ki je veliko bolj poštena od vladne na Slovenskem, in ki je dala rezultate, saj jo uporabljajo tudi druge države. In najpomebnejše: – ne potroši niti centa davkoplačevalskega denarja.
Važno, da se bo lahko ogrevalo sam do 20°C, ponoči pa bodo radiatorji celo zaprti, hrana se hudo draži, surovine tudi, delavcem grozijo z zaprtjem tovarn ali dajanjem na čakanje... To je ta cena, ki jo plačujemo s podpiranjem vojne v Ukrajini.
— LaraTheCookie (@LaraDCookie) October 10, 2022
Vse to kaže, da je vladni projekt – glede glavnega cilja - zgrešen. Toda ali je vsa zamisel »mehkega uravnavanja cen« res nesmiselna? Seveda ne. Le da bi se je Slovenija morala lotiti tako, kot druge države.
Kot pojasnjujeta Itai Ater, profesor na univerzi Tel Aviv in Oren Rigbi, višji predavatelj na oddelku za ekonomijo te univerze je bil cilj raziskave ugotoviti, kako je obveznost objavljanja cen trgovcev po novem izraelskem zakonu leta 2015 vplivala na znižanje cen.
»V naši prvi analizi preučujemo, kako se je razpršenost cen spremenila po začetku veljavnosti uredbe o preglednosti. Ugotovili smo, da se je kmalu po tem, ko so cene postale pregledne, povprečno število različnih cen, po katerih je bil določen artikel prodan v fizičnih supermarketih, znatno zmanjšalo. Preden so cene postale pregledne, je bilo v povprečju 16 različnih cen na artikel v 61 trgovinah.
Ko so cene postale pregledne, je povprečno število različnih cen v teh trgovinah padlo na približno pet, kar je povzročilo manjšo splošno razpršenost cen in skoraj enotno oblikovanje cen v trgovinah, povezanih z isto verigo… V povprečju so izraelski potrošniki po uredbi o preglednosti prihranili približno 27 dolarjev na mesec.«
Povedano preprosto, takšna ureditev zahteva od trgovcev, da razkrijejo cene v realnem času.
Za ponazoritev, v Argentini, Urugvaju in Mehiki morajo trgovci na drobno po zakonu objaviti cene številnih izdelkov, ki jih prodajajo.
V drugih državah, kot so Nemčija, Italija, Avstralija, Južna Koreja in Čile, so cene bencina zdaj na voljo tudi na spletu. Pri tem pa je potrebno paziti, da takšna metoda ne postane škodljiva.
Medtem ko je motivacija za temi predpisi o preglednosti spodbujanje konkurence in spodbujanje trgovcev na drobno k nižanju cen, je lahko razpoložljivost informacij o cenah tudi škodljiva za konkurenco, saj lahko podjetja te informacije uporabijo za usklajevanje cen.
V primeru Izraela je obvezna objava cen in njihovo neprestano ažuriranje pomagalo, da so cene dejansko padle tako, da je povprečen državljan samo zaradi tega prihranil mesečno 27 ameriških dolarjev.
Če takšne pobude dejansko pomagajo podjetjem pri tihem dogovarjanju, potem je treba take politike opustiti.
Raziskave, ki so preučevale učinke takih obveznih predpisov o preglednosti na trgih bencina v Čilu in Avstraliji so namreč pokazale - da so se cene celo zvišale.
Le upamo lahko, da to ne bo tudi posledica vladne mehke regulacije tudi v Sloveniji…
V primeru Izraela pa je obvezna objava cen in njihovo neprestano ažuriranje pomagalo, da so cene dejansko padle tako, da je povprečen državljan samo zaradi tega prihranil mesečno 27 ameriških dolarjev.
V primeru Slovenije imamo zelo podobno situacijo, ko je razlika košarice cen med »najboljšim« in »najslabšim« trgovcem komaj 6 evrov, ob tem pa obstaja veliko dvomov glede objektivnosti te primerjave.
To je torej rešitev, ki bi jo slovenska vlada pod taktirko Roberta Goloba lahko sprejela – a je ni. Raje je zapravila skoraj 60.000 evrov za primerjave neprimerljivih izdelkov.
Vendar pa v Sloveniji trgovci nimajo obveznosti javne objave cen na spletu, tako kot v Izraelu.
Morajo sicer »izpolnjevati minimalne tehnične in prostorske pogoje, voditi podatke o trgovskem blagu in imeti ustrezno določen obratovalni čas« ter »pri opravljanju dejavnosti, zagotoviti redno overitev meril - tehtnice, ki jih uporablja za zaračunavanje svojih storitev,« in podobno, toda obveznosti objave redno ažuriranih cen v Sloveniji trgovci nimajo.
Le to bi morala vlada uvesti, pa bi – brez prepirov o »objektivnosti« primerjav – potrošniki sami videli, kakšne so cene, trgovci pa bi iz istega razloga pazili, da ne navijajo marže po nepotrebnem.
To je torej rešitev, ki bi jo slovenska vlada pod taktirko Roberta Goloba lahko sprejela – a je ni. Raje je zapravila skoraj 60.000 evrov za primerjave neprimerljivih izdelkov.
Bo sedaj popravila napako? Bomo videli.
Je pa na koncu potrebno dodati še eno opozorilo.
Tudi če vlada to stori, cen v Sloveniji s tem ne bo mogoče zajeziti.
In ko bo vlada uporabila naslednjo metodo, ki je že napovedana – regulacijo cen – bo povzročila nov problem, saj bo to verjetno vplivalo na pomanjkanje izdelkov določene vrste.
Zakaj?
Preprosto zato, ker na krizo gospodarstva v EU vplivajo tako posledice zapiranj v času covida-19 kot posledice neuspešnih sankcij, za katere navijata tako Evropska unija kot tudi slovenska vlada.
— Sony Labou Tansi (@Bouenikalamio2) October 11, 2022
Energetska odvisnost je strukturna.
Glavni dejavnik rasti cen v EU so namreč naraščajoče cene uvoženega plina in nafte ter izdelkov, kot so aluminij in gnojila, ki za svojo proizvodnjo zahtevajo velike vložke energije.
In zato bodo cene še naraščale – ne glede na vladne uredbe, primerjave cen ali celo zamrznitve cen, ki bi lahko prinesle drugo plat medalje: pomanjkanje določenih izdelkov ali surovin.
